Po novi cerkveni ureditvi bo dosedanja Dekanija Žužemberk del Dekanije Kočevje – Žužemberk. Na občini nad odločitvijo niso navdušeni.
Čeprav je novomeška škofija po odzivih javnosti prvotno odločitev delno spremenila in novo dekanijo poimenovala Dekanija Kočevje - Žužemberk, na občini Žužemberk z rešitvijo niso povsem zadovoljni.
Menijo namreč, da bi moral Žužemberk ohraniti svojo samostojno dekanijo.
Kot so zapisali v izjavi za javnost, jih je odločitev o ukinitvi dosedanje Dekanije Žužemberk in prerazporeditvi župnij pod druge dekanije presenetila in razočarala.
»Gre za odločitev, ki se je zelo dotaknila naših občanov - vernikov. Dekanija Žužemberk ima dolgo tradicijo ter pomembno vlogo pri povezovanju lokalnega okolja, ki je tudi danes živo in dejavno,« poudarjajo na občini.
Ob tem menijo, da ukinitev ni utemeljena s stvarnimi razlogi.
»Menimo, da ukinitev ne temelji na stvarnih razlogih, saj število vernikov in njihova vključenost v življenje Cerkve na tem območju ostajata pomembna, hkrati pa območje Kočevja za naše prebivalce ne predstavlja naravne povezave,« so zapisali.
Škofija spremenila ime, ne pa tudi ureditve
Po odzivu občine Žužemberk je novomeški škof Andrej Saje spremenil odlok o poimenovanju dekanij. Nekdanja kočevska dekanija se po novem imenuje Dekanija Kočevje - Žužemberk, vsebinska razporeditev župnij pa ostaja enaka.
V novo dekanijo Kočevje - Žužemberk so poleg župnij Banja Loka, Fara pri Kočevju, Hinje, Kočevje, Kočevska Reka, Mozelj, Osilnica in Stara Cerkev vključene še župnije Ajdovec, Ambrus, Krka, Šmihel pri Žužemberku, Zagradec in Žužemberk.
Župnije Dobrnič, Sela pri Šumberku in Veliki Gaber so po spremembi priključene dekaniji Trebnje.
Občina: Hvaležni smo za posluh, a si želimo več
Na občini Žužemberk priznavajo, da sprememba imena predstavlja določen korak, vendar poudarjajo, da njihove želje niso bile v celoti uresničene.
»Še vedno bi si želeli imeti Dekanijo Žužemberk. Vsekakor pa moramo biti v dani situaciji in razmerah, s katerimi se sooča škofija, škofu zelo hvaležni za njegov posluh in prizadevanje, da nam je lahko vsaj delno prisluhnil,« so zapisali in škofiji zaželeli uspešno delo tudi v prihodnje.
Po pojasnilih novomeške škofije sprememba pomeni predvsem organizacijsko prilagoditev zaradi novih pastoralnih razmer, medtem ko se za vernike v vsakdanjem življenju ne spreminja nič bistvenega - župnije ostajajo iste, bogoslužje in versko življenje pa se nadaljujeta kot doslej.
