Za nujno ukrepanje na področju urgentnih centrov tudi novomeški zdravniki in Fides.
Po zdravnikih mariborskega urgentnega centra so se oglasili tudi zaposleni v novomeškem urgentnem centru in prav tako pozvali k nujnemu ukrepanju na področju sistema nujne medicinske pomoči, saj so tam razmere vse bolj kritične.
»Opozorila iz urgentnih centrov zahtevajo ukrepe. Obljube ne zadoščajo več,« opozarja tudi sindikat Fides.
Zaposleni specialisti iz urgentnega centra Splošne bolnišnice Novo mesto so v javnem pismu, ki so ga objavili danes, izrazili podporo predstojniku urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Gregorju Prosenu, ki je prejšnji teden podal odstopno izjavo, in zaposlenim zdravnikom urgentne medicine na tem oddelku.
»Novica, da predstojnik urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Prosen zapušča svojo funkcijo in strokovno vodenje, nam jasno kaže na nevzdržne razmere v urgentnih centrih,« so navedli.
Opozarjajo na vse slabše delovne pogoje
Opozarjajo, da se delovni pogoji sistematično slabšajo v vseh urgentnih centrih.
»Pacienti po končani obravnavi se ne sprejemajo na ciljnih oddelkih, pacienti nedopustno čakajo na obravnavo zaradi pomanjkanja vseh zdravstvenih profilov v urgentnem centru ter organizacijskih in kadrovskih težav na bolnišničnih oddelkih,« so nanizali.
Odločitev Prosena za odstop razumejo tudi novomeški zdravniki kot skrajno opozorilo pred zlomom nujne medicinske pomoči in kot zadnji poziv odločevalcem, da so potrebne korenite in sistemske spremembe v zdravstvenem sistemu ter odprava »škodljivih« posledic novele zakona o zdravstveni dejavnosti.
Medtem ko Prosen svoje odločitve za odstop ni javno pojasnil, so zdravniki specialisti urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v javnem pismu pred dnevi opozorili na številne težave sistema in zahtevali takojšnje ukrepanje odločevalcev.
Fides: Opozorila presegajo posamezne ustanove
Opozorila obojih zdravnikov po ocenah Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije presegajo posamezno ustanovo ter kažejo na sistemske težave pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči, ki je del kritične infrastrukture.
»Njihova opozorila morajo odgovorni vzeti resno in nanje odgovoriti z ukrepi,« so v Fidesu zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Poudarjajo, da ima urgentna medicina ključno vlogo pri prepoznavanju in obravnavi življenjsko ogrožajočih stanj, varna in pravočasna pomoč pacientom pa je mogoča le ob usklajenem delovanju celotnega sistema.
»Pomanjkanje kadra, preobremenjenost ekip in ovire pri zagotavljanju nadaljnje oskrbe se neposredno odražajo v urgentnih centrih ter podaljšujejo čakanje pacientov in povečujejo obremenitve zaposlenih,« so navedli.
Na 20 razpisanih mest se je prijavil le en zdravnik
Tudi v Fidesu razumejo odločitev Prosena za odstop kot resno opozorilo na nevzdržnost razmer.
»Podatek, ki ga v javnem pismu izpostavljajo kolegi iz Novega mesta - da se je na 20 razpisanih mest za specializacijo iz urgentne medicine prijavil le en zdravnik -, je dodatno opozorilo, da brez izboljšanja pogojev dela prihodnosti te stroke ne bo mogoče zagotoviti.
Od ministrstva za zdravje in vodstev zdravstvenih zavodov pričakujemo takojšnje ukrepe za ohranitev in pridobivanje kadra, izboljšanje delovnih pogojev, pravočasno nadaljnjo oskrbo pacientov ter odpravo zakonskih in organizacijskih ovir, ki otežujejo izvajanje nujne medicinske pomoči. Pri tem je treba nasloviti tudi posledice zakonodajnih rešitev, na katere opozarjajo zdravniki iz prakse,« so navedli.
Rešitve morajo po navedbah Fidesa nastati skupaj z zaposlenimi, ki razmere poznajo iz vsakodnevnega dela. Pri tem morajo biti jasno določeni tako nosilci ukrepov kot roki za njihovo izvedbo, so še zapisali v sindikatu.
Na odziv ministrstva za zdravje STA še čaka.
