Največ otrok ocenjuje, da je svoj telefon dobilo že pred osnovno šolo. Kaj najpogosteje spremljajo?
Kljub temu da so pametni telefoni velik del našega življenja, brez katerega pravzaprav niti ne moremo več učinkovito funkcionirati v vsakdanjem življenju. Pomemben mail ali SMS sporočilo, informacija o prometnem zamašku, zunanji temperaturi in celo našem lastnem telesnem počutju - vse to nam je praktično na voljo vsako sekundo z enim samim klikom na telefon.
Ima pa pretirana uporaba pametnih naprav tudi mnogo negativnih učinkov, še posebej na otroke, sploh, če spremljajo vsebine oziroma uporabljajo aplikacije, ki za njihovo starost (še) niso primerne in s tem zavirajo njihov razvoj ali pa ga celo poslabšajo.
Na Osnovni šoli Zbora odposlancev so v zadnjih letih opazili, da tudi njihovi učenci veliko časa preživijo na pametnih napravah, zato so izvedli raziskavo, s katero so dobili informacije o tem, kako uporabljajo naprave in kakšne vsebine tam srečujejo.
Največ otrok je telefon dobilo še pred vstopom v osnovno šolo
Raziskava Osnovne šole Zbora odposlancev kaže, da ima kar 64 odstotkov učencev prve triade že svoj telefon, največ otrok iste osnovne šole pa ocenjuje, da so telefon dobili med četrtim in šestim letom, torej še pred vstopom v osnovno šolo, do desetega leta pa so imeli telefon že skoraj vsi.
Kaj najpogosteje počnejo na pametnih napravah?
Učenci največ gledajo kratke videe na socialnih omrežjih (najpogosteje uporabljajo YouTube, Snapchat, TikTok, Instagram in Pinterest) ter igrajo igrice, kar je precej zaskrbljujoče, saj mnoge raziskave kažejo, da je prav gledanje kratkih videov najbolj zasvojljivo ter ima negativen vpliv na sposobnost vzdrževanja pozornosti, raziskave pa potrjujejo tudi povezavo med pretiranim igranjem video iger in slabšo pozornost.
Pri mlajših otrocih od prvega do četrtega razreda so najpogostejše aktivnosti poslušanje glasbe, gledanje risank in filmov ter igranje igric.
Ugotavljajo tudi, da se ocena staršev glede aktivnosti na telefonu v veliki meri sklada z ocenami učencev, torej starši vedo, kaj njihovi otroci počnejo na telefonih.
Starši v večini ne postavljajo pravil glede uporabe pametnih naprav
Raziskava Osnovne šole Zbora odposlancev tudi ugotavlja, da starši nekoliko večkrat omejijo uporabo pametnih naprav v prvih razredih osnovne šole, ta čas pa je v večini omejen na eno uro na dan, vseeno pa kar četrtina učencev prvih razredov teh omejitev nima, kar so ugotovili tudi pri večini starejših učencev.
Kar nekaj otrok med četrtim in devetim razredom telefon uporablja tudi več kot osem ur na dan
Predvsem skrb vzbujajoč podatek raziskave omenjene osnovne šole je, da določen odstotek otrok druge in tretje triade telefon uporablja med osem in devet ur ali celo več kot deset ur dnevno.
»Tovrstna uporaba pametnih naprav ima lahko zelo negativne posledice na razvoj otroka, zato bi bilo te učence dobro prepoznati in jim ponuditi pomoč,« so navedli.
Zakaj se največkrat odločijo za uporabo telefonov?
Glede na rezultate raziskave otroci pametne naprave uporabljajo, ker so vir zabave in sredstvo za preganjanje dolgčasa. Tretji najpogostejši razlog pa so navedli, da na tak način najlažje ostajajo v stiku s prijatelji.
Na spletu in socialnih omrežjih se tudi otroci in najstniki srečujejo z neprimernimi, škodljivimi vsebinami, ki jih vznemirijo oziroma jim povzročajo stres.
Nekatere raziskave navajajo, da skoraj polovica otrok pride vsaj občasno v stik s takšnimi vsebinami.
Daleč največ otrok poroča, da so v stik z neprimernimi vsebinami prišli na TikToku, YouTube in Snapchatu, kar so sicer tudi tri najpogosteje uporabljena omrežja med učenci.
Na Osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje torej ugotavljajo, da uporaba pametnih naprav s starostjo narašča, v tretji triadi ima svoj pametni telefon že praktično vsak učenec. Najbolj zaskrbljujoča ugotovitev je ta, da med četrtim in devetim razredom kar nekaj otrok pred telefonskimi ekrani preživi tudi deset ur ali več, na njih pa na najpogosteje spremljanih družbenih omrežjih prežijo tudi izjemno neprimerne vsebine.
Nadzor tako nad količino časa, preživetega pred ekrani kot tudi nad vsebinami, ki jih otroci spremljajo, je torej dokazano več kot potreben - tudi med kočevskimi osnovnošolci.
