Kljub temu da splošnega dogovora glede uporabe mobilnih telefonov v slovenskih osnovnih šolah ni, se vse več šol odloča za omejitve. Kako je v Kočevju in Ribnici?
Uporaba pametnih mobilnih telefonov je dandanes seveda neizogibna, vsaj osnovno znanje upravljanja pa potrebujemo že za včasih popolnoma nedigitalizirane postopke, kot je denimo unovčevanje raznih kuponov za popust v trgovinah in kartic zvestobe. In kljub temu da so pametni telefoni ob primerni oziroma zmerni uporabi koristni, pa nemalokrat vodijo tudi v zasvojenost. In najranljivejša skupina so prav otroci in mladostniki.
Kako na omejitev uporabe telefonov gledajo na kočevski Osnovni šoli Zbora odposlancev in na Osnovni šoli Ribnica, sta nama zaupala ravnatelj in ravnateljica obeh.
Na Osnovni šoli Zbora odposlancev telefoni prepovedani že šest let, razen …
Kot nam je zaupal ravnatelj ene izmed treh kočevskih osnovnih šol, tudi sam zagovornik zmerne uporabe mobilnih telefonov, Peter Pirc je na njihovi šoli prepoved uporabe telefona v pravilniku,zapisana že šest let.
»Telefon lahko učenci uporabijo izključno v mali avli za klic domov ali pa pri pouku, če jih k temu pozove učitelj, ker je to potreba za izpeljavo učne ure. Torej prepoved velja na celi stavbi, ves čas pouka in odmorov,« je jasen ravnatelj. Če se pri komu ugotovi uporabo, se mu, kot pravi, telefon odvzame in ga v tajništvo šole pridejo iskati starši, s katerimi vedno, če je le v pisarni, opravi tudi osebno kratek razgovor.
Podobno je v Ribnici
Po besedah ravnateljice Osnovne šole Ribnica Andreje Modic je tudi pri njih uporaba telefona, pametnih ur in drugih mobilnih naprav na šoli in tudi na šolskem dvorišču, prepoved pa velja tudi na dnevih dejavnosti.
»Uporaba v šoli je pod nadzorom, doma pa je pesem drugačna«
Po besedah kočevskega ravnatelja Petra Pirca ima od prvega do devetega razreda svoj telefon kar 80 odstotkov učencev.
»Uporaba v šoli je popolnoma pod nadzorom, doma pa je pesem drugačna. Skrb vzbujajoče je predvsem, ker kar nekaj učencev od odhoda iz šole telefona več ne odloži. Imamo učence, ki so na telefonu deset ur in več, saj doma ni nikakršnega nadzora nad uporabo tega.«
Skandinavske države, ki so prve uvedle pametne tehnologije pri pouku, se zdaj od njih odmikajo
»Sam menim, da otrok ne more in ne sme biti na pametnih napravah več, kot je priporočeno. Seveda pa je tu potreben nadzor,« pove Pirc in doda, da je takoj za to, da se jasno pove, da telefon v šolo ne sodi na področju cele Slovenija in se mora krepiti predvsem socialne povezave med učenci.
»Večina skandinavskih držav, ki je drvela v uporabo pametne tehnologije pri pouku, se od tega odmika, ker so ugotovili, da je to napačna smer,« je prepričan ravnatelj kočevske osnovne šole.
Dejstvo je, da se na socialnih omrežjih vedno nekaj dogaja, kar hitro zasvoji že odrasle, kaj šele otroke. In, tako Pirc, če gledajo še neprimerne vsebine, pa tu dodatno trpi njihov primeren razvoj. Cilj večine pametnih tehnologij in raznih aplikacij je seveda zaslužek, zato so tudi narejene tako, da hitro zasvojijo in stremijo k temu, da si jih želimo vedno več, saj ustvarjalci poskrbijo, da je tam zanimivo praktično vse, s svojim nenehno napredujočim razvojem pa so vsebine že popolnoma prilagojene točno določeni ciljni skupini.
»Imeti stranko od malega pomeni oblikovati to »stranko« po svojih merilih. In zato moramo tu jasno postaviti meje, ki jih otroci in mladostniki ne vidijo. Reševati odvisnost kasneje je izredno težko,« je še jasen Pirc.
