Zaklonišča v Novem mestu, v kakšnem stanju so in kje so?
Na območju novomeške občine, v kateri živi skoraj 40 tisoč prebivalcev, je več kot 40 zaklonišč. O stanju in pripravljenosti zaklonišč smo se obrnili na Mestno občino Novo mesto.
Občina upravlja štiri zaklonišča, preostala so v uporabi
V upravljanju Mestne občine Novo mesto so štiri zaklonišča – na Jerebovi ulici, Mestnih njivah, ob Ljubljanski cesti ter na Ulici Danila Bučarja.
Preostala zaklonišča so bila po osamosvojitvi predana v upravljanje lastnikom oziroma upravljavcem objektov, ki so odgovorni za njihovo vzdrževanje. Zaklonišča so sicer tudi v mirnodobnem času v uporabi: zaklonišče na Jerebovi ulici je denimo v uporabi Strelskega društva Gorjanci, na Mestnih njivah ga uporabljajo za vaje novomeških glasbenih skupin, zaklonišče ob Ljubljanski cesti občani uporabljajo za skladiščenje, še številna druga pa služijo kot arhivski ali kletni prostori.
Ob morebitni nevarnosti morajo biti skladno z zakonodajo izpraznjena in pripravljena za uporabo najkasneje v 24 urah. Seznam vseh zaklonišč je objavljen na občinski spletni strani.
»Leta 2025 so po vsej Sloveniji potekali obsežni inšpekcijski pregledi, ki so potrdili, da je treba za zaklonišča pridobiti nova potrdila o primernosti,« so nam odgovorili o stanju in pripravljenosti zaklonišč.
Večina zaklonišč trenutno ni opremljena za daljše bivanje
Občina je aktivnosti začela že leta 2022, ko je izvedla certificirane kontrolne preglede. Ti so podlaga za načrtovanje potrebnih servisnih del in pridobitev potrdil o primernosti. »Servisna dela na zakloniščih na Jerebovi ulici in Mestnih njivah so že zaključena, preostala pa bodo sledila po načrtu. Občina obenem redno vzdržuje tudi zaklonišča, ki so v njenem upravljanju,« so pojasnili.
Njihova namembnost se je čez desetletja spremenila, večina jih trenutno ni opremljena za daljše bivanje.
Niso pa zaklonišča edina zaščita v okviru sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. »Ob potrebi se prebivalci zaklonijo v okviru osebne in vzajemne zaščite, in sicer v ustrezno hermetiziranih prostorih obstoječih objektov,« so nam povedali in to še dodatno razložili. Tak ukrep bi bil na območju Dolenjske odrejen le, če bi to narekovale dejanske razmere oziroma rezultati meritev v okolju, prebivalci pa bi bili o tem pravočasno obveščeni prek sredstev javnega obveščanja.
Mestna občina Novo mesto si po njihovih besedah tudi v prihodnje prizadevala ohranjati visoko raven zaščite, reševanja in pomoči: »Poleg vzdrževanja zaklonišč ter z razvojem kadrovskih in materialnih zmogljivosti sistema, s čimer zagotavljamo ustrezno pripravljenost na morebitne naravne in druge nesreče.«
