Ali so kočevski gozdovi dovolj močna obramba pred visokimi temperaturami?
Ko Slovenijo zajame vročinski val, se med območji z najvišjimi temperaturami pogosto omenjata Dolenjska in Bela krajina. Kočevje pa je pri tem nekoliko posebna zgodba. Čeprav leži sredi obsežnih gozdov, ki jih pogosto povezujemo z blaženjem visokih temperatur, vremenski pogoji tudi na tem območju prinesejo zelo vroče dni.
A podatki Agencije Republike Slovenije za okolje kažejo, da v Kočevje temperature vendarle padejo nižje kot v okolici.
Zakaj je v Kočevju tako vroče?
»Nižine Dolenjske in Bele krajine res spadajo med predele Slovenije, kjer poleti dosegamo najvišje temperature,« pojasnjujejo na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Pri tem ima pomembno vlogo vremenska situacija, saj ob jugozahodnem vetru iznad Sredozemlja prihaja zelo topla zračna masa. Ta se pri prehodu čez alpsko-dinarsko pregrado še dodatno osuši in ogreje.
Kočevska je zaradi svoje lege v nekoliko drugačnem položaju. Regija leži na višji nadmorski višini in je močno poraščena z gozdom, zato so temperature tam praviloma nižje kot v drugih delih jugovzhodne Slovenije.
Ko se v Novem mestu in Črnomlju začne dan pri 20 stopinjah, je v Kočevju lahko precej hladneje
Ena največjih posebnosti Kočevske so velike razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami. Prav jutranje ohlajanje pomembno vpliva na to, da povprečna temperaturna slika območja ni tako vroča, kot bi lahko sklepali ob posameznih vročih popoldnevih.
Agencija za okolje je primerjala temperature na različnih merilnih mestih jugovzhodne Slovenije v prvih dneh avgusta, ko je Slovenijo zajel izrazit vročinski val. V Kočevju so se jutranje temperature spustile tudi pod 15 stopinj Celzija, medtem ko so bile v Novem mestu in Črnomlju najnižje temperature okoli 20 stopinj.
Razlika je bila očitna tudi pri najvišjih temperaturah. »Po absolutni najvišji temperaturi zraka se Kočevje uvršča v spodnjo polovico vseh merilnih mest, ki jih imamo v merilni mreži Agencije Republike Slovenije za okolje,« pravijo na agenciji.
Meteorološke postaje na Dolenjskem, v Beli krajini in spodnjem Posavju se medtem uvrščajo med najtoplejše.
Gozd pomaga, vendar ne more ustaviti vročine
Zakaj torej obsežni kočevski gozdovi ne preprečijo visokih temperatur? Gozd ima pri hlajenju zagotovo svojo vlogo, vendar so pomembnejši dejavniki višja nadmorska višina in relief.
V običajnih padavinskih razmerah velik del sončne energije porabijo tla in rastlinje za izhlapevanje vode. Ta proces pomaga zniževati temperaturo. Toda v času izrazite suše se razmere spremenijo.
»Če imamo izjemno sušo, takrat pač ne more nič več izhlapeti in gre večina energije v toploto in posledično v višje temperature,« pojasnjujejo na agenciji za okolje.
Tudi gozd torej ni nekakšna naravna klimatska naprava, ki bi lahko neomejeno blažila vročino. Ko zmanjka vode, je njegov hladilni učinek precej manjši.
Kočevsko ni zaščiteno pred močnimi nevihtami
Med prebivalci jugovzhodne Slovenije je mogoče slišati tudi vtis, da Kočevsko in širše območje Dolenjske pogosto »uidejo« najhujšim nevihtam. Toda meteorološki podatki takšne predstave ne potrjujejo povsem.
»Ni ga območja v Sloveniji, ki ga tako imenovane supercelične nevihte ne bi mogle prizadeti,« opozarjajo na agenciji za okolje.
Kot primer navajajo več zelo izrazitih dogodkov. 8. junija 2018 je Črnomelj prizadela debela toča, močna nevihta pa se je nato pomikala čez Novo mesto in Posavje vse do Štajerske. Lani, 16. septembra, je Novo mesto prizadel močan naliv s točo in močnimi sunki vetra. Tudi nad Kočevjem so že zabeležili zelo močno nevihto, in sicer 8. julija 2019.
Čeprav lahko relief vpliva na razvoj in gibanje neviht, torej Kočevska nikakor ni območje, ki bi bilo pred silovitimi neurji varno.
Pozimi je zgodba v Kočevju drugačna
Posebnost Kočevske se še izraziteje pokaže v hladnem delu leta. Zaradi višje nadmorske višine in reliefa ima regija ob prodoru hladnega zraka s severovzhoda praviloma nižjo mejo sneženja.
Še bolj izrazito je nočno ohlajanje. Zaradi reliefa in višje nadmorske višine se lahko temperature ponoči spustijo precej nižje kot v drugih nižinskih predelih notranjosti Slovenije.
Agencija za okolje zato Kočevsko po tej značilnosti primerja z višjimi planotami Notranjske, kjer so pozimi prav tako značilne zelo nizke temperature.
Čeprav Kočevje po absolutnih temperaturah ne sodi med najbolj vroče kraje v Sloveniji, pa tudi tam občutijo dolgoročne posledice segrevanja podnebja.
»V Sloveniji ni območja, kjer ne bi opazili trenda naraščanja temperature in s tem povezanih vročinskih valov,« poudarjajo na Agenciji Republike Slovenije za okolje.
Vročinski valovi so se pojavljali tudi v preteklosti, vendar jih je bilo precej manj. Poleg tega so bili praviloma krajši in manj intenzivni. V zadnjih desetletjih so postali skoraj vsakoletni pojav, na nekaterih meteoroloških postajah pa se je njihovo število v tem tisočletju celo podvojilo.
Podaljšuje se tudi njihovo trajanje. Letošnje poletje je to pokazalo zelo nazorno. Na večini postaj jugovzhodne Slovenije so zabeležili absolutno najdaljše zaporedje dni znotraj enega vročinskega vala.
V Kočevju je bilo takšnih 13 dni, v Novem mestu in Dobličah pri Črnomlju 14 dni, v Metliki in na Letališču Cerklje ob Krki pa kar 15 dni.
Kočevje torej kljub svoji gozdnatosti in višji nadmorski višini ni imuno na vse pogostejše vročinske valove.
Vendar podatki kažejo pomembno razliko: medtem ko so Dolenjska, Bela krajina in spodnje Posavje med najbolj vročimi območji Slovenije, ima Kočevska zaradi svojega reliefa in višine precej bolj izrazito nočno ohlajanje in praviloma nižje najvišje temperature.
Gozd pri tem pomaga, vendar le toliko, kolikor je v okolju še dovolj vode za naravno hlajenje.
