Suša na Dolenjskem pušča opustošenje: koruze bo tudi do 90 odstotkov manj, travniki ostajajo brez krme

Letošnja suša se na Dolenjskem in v Posavju ne kaže več zgolj kot nekoliko slabša letina. Dolgotrajno pomanjkanje padavin v kombinaciji z visokimi temperaturami je močno prizadelo praktično vse kmetijske panoge, opozarjajo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto. 

Posledice tako hude, da kmetje sprejemajo odločitve, ki bi bile sicer nepredstavljive

Najbolj dramatična je slika pri koruzi, travinju in nekaterih vinogradih, težave pa se kažejo tudi v sadjarstvu, zelenjadarstvu in živinoreji. Pri najbolj prizadetih posevkih koruze se izpad pridelka trenutno ocenjuje med 70 in 90 odstotki.

Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto opozarja, da se je suša začela oblikovati že spomladi, poleti pa se je zaradi visokih temperatur in velikega izhlapevanja še izrazito poglobila. Posledice so manjši in slabši pridelki ter vse večje pomanjkanje krme za živali.

Koruza: ponekod je pridelek skoraj izgubljen

Med vsemi poljščinami je med najbolj prizadetimi prav koruza. Težave so se začele že pred cvetenjem in oplodnjo, ko rastlinam ni bilo na voljo dovolj vode. Zaradi tega je bilo opraševanje slabše, oplojenih je bilo manj zrn, storži so krajši, listi pa so se začeli prezgodaj sušiti. Rastline so zaradi pomanjkanja vode tudi predčasno zaključile vegetacijo. 

»Po trenutnih ocenah se pri najbolj prizadetih posevkih izpad pridelka koruze giblje med 70 in 90 odstotki,« ugotavljajo na KGZ Novo mesto. Najbolj poškodovani posevki se že silirajo ali mulčijo.

Posebej problematična so lahka, prodnata in plitva tla Šentjernejskega ter Krško-Brežiškega polja, pa tudi sončne hribovite lege. Prav tam imajo rastline najmanj možnosti, da bi v obdobju dolgotrajne suše prišle do dovolj vode. 

Tudi soja je videti bolje, kot je v resnici

Težave niso omejene na koruzo. Soja je trenutno v fazi polnjenja zrnja, ki je ob pomanjkanju vode močno upočasnjeno ali celo ustavljeno. Na prvi pogled je lahko posevek videti povsem spodoben. Stroki so lepo oblikovani, vendar je v njih lahko povsem drugačna zgodba: semena so manjša, sploščena in ne zapolnijo celotnega prostora.  Zato opozorilo strokovnjakov velja tudi za tiste njive, kjer se zdi, da suša ni naredila velike škode. Videz posevka še ne pomeni nujno dobrega pridelka.

Trava je izginila, s tem pa tudi pomemben del krme

Še ena velika težava se skriva na travnikih. Travna ruša ima razmeroma plitev koreninski sistem, zato med prvimi pokaže posledice pomanjkanja vode. Prva košnja je marsikje dala približno polovico običajnega pridelka, pri drugi košnji so bile izgube še večje, na številnih površinah pa tretjega odkosa sploh ne bo. 

Po trenutnih ocenah naj bi skupni izpad voluminozne krme s trajnega travinja dosegel približno 70 odstotkov.

»Velik problem bo tudi regeneracija ruše po košnji,« opozarjajo na zavodu. Zaradi pomanjkanja vode je rast izjemno počasna, kakovostnejše trave in detelje propadajo, njihovo mesto pa prevzemajo vrste, ki bolje prenašajo sušo, vendar imajo pogosto slabšo krmno vrednost. Še posebej ranljivi so pašniki. Če živali ostanejo na njih predolgo, dodatno oslabijo že tako prizadeto rušo. Nastajajo prazna mesta, ki jih hitro zasedejo pleveli.

Najhujše morda šele prihaja

Pri letošnji suši ni najbolj zaskrbljujoč samo izpad letošnje letine. Posledice lahko ostanejo tudi v tleh. Ko je rastlinske mase manj, se v tla vrača manj organskih ostankov. To lahko pomeni zmanjšanje vsebnosti organske snovi, slabšo strukturo tal in manjšo sposobnost zadrževanja vode. Poveča se tudi nevarnost erozije.  In tu se lahko začne nevaren začarani krog: slabša tla zadržijo manj vode, zato so rastline ob naslednji suši še bolj izpostavljene. Na številnih poškodovanih travnikih bo zato treba že jeseni razmišljati o dosejavanju. 

Tudi dolenjski in posavski vinogradi bijejo bitko za preživetje

Čeprav vinska trta velja za rastlino, ki dobro prenaša sušne razmere, ima tudi ona svojo mejo. Pomanjkanje vode je povzročilo manjšo rast poganjkov in listne mase, manjše grozde in drobnejše jagode. Pri dolgotrajni suši se začnejo sušiti listi, lahko pride do ožigov jagod, motenj v dozorevanju grozdja, v skrajnem primeru pa tudi do propada trsov. 

Najbolj prizadeti so mladi vinogradi, stari do deset let, predvsem na plitvih in kamnitih tleh. Tam je sušna škoda ponekod dosegla 80 do 100 odstotkov, posamezni trsi in celo posamezne mikro-lokacije v vinogradih pa se že sušijo. 

Razmere so ponekod tako težke, da vinogradniki odstranjujejo grozdje. Na prvi pogled se sliši nenavadno, zakaj bi nekdo tik pred trgatvijo odstranil pridelek, za katerega je celo leto skrbel? Razlog je preprost: rešiti želijo trto, ne grozdja.
Če je trta zaradi pomanjkanja vode preveč obremenjena, ji odstranitev dela grozdja zmanjša breme in omogoči, da preostanek energije nameni preživetju. 

Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto zato vinogradnikom svetuje redno pregledovanje vinogradov in razbremenjevanje preveč obloženih trsov. 

Starejši vinogradi so nekoliko odpornejši, vendar tudi pri njih lahko pridelek upade za 30 do 50 odstotkov. Kot pravijo na zavodu, je letošnje »prisilno« odstranjevanje grozdja »zrelostni izpit za vsakega vinogradnika, ki želi ohraniti trse v svojem vinogradu, na račun zmanjšanja pridelka grozdja.«

Jablane in drugo sadje prav tako čutijo vročino

Posavje, Dolenjska in Bela krajina so pomembna območja slovenske sadjarske proizvodnje, vendar tudi sadjarji letos niso imuni na ekstremne razmere. Visoke temperature povzročajo ožige plodov, drevesa odmetavajo liste in plodove, težave pa so večje na lahkih in peščenih tleh. 

Pri rdečih sortah jabolk je problem tudi obarvanost. Za razvoj rdeče barve so namreč potrebne hladnejše noči, s temperaturami pod približno 10 stopinj Celzija, in dnevne temperature okoli 25 stopinj. V tako vročem poletju so pogoji za to precej slabši.

Pri jagodičevju visoke temperature povzročajo slabše nastavke cvetov in deformirane plodove. Ponekod položaj dodatno otežuje še pomanjkanje vode za namakanje.

Pri zelenjavi tudi namakanje ni vedno dovolj

Morda je eden bolj presenetljivih podatkov, da tudi namakanje ni povsod rešilo pridelave zelenjave. 

Večina zelenjadnic je sicer namakanih, vendar so lahko pridelki kljub zadostni količini vode slabši zaradi hudega vročinskega stresa.  

Pri plodovkah se pričakuje zmanjšanje načrtovanega pridelka do 60 odstotkov, pri stročnicah med 60 in 100 odstotki, pri pozno sajenih kapusnicah pa lahko pridelek pade celo za 100 odstotkov. Bolje so jo odnesle zgodnje sorte, predvsem zgodnji fižol, čebulnice in solatnice.

Največji udarec za živinorejo šele prihaja

Če je kmetija odvisna od lastne krme, se letošnja suša ne konča na njivi. 

Zavod trenutno ocenjuje 70- do 100-odstotno zmanjšanje pridelka njivskih površin, namenjenih za izravnavo osnovnega krmnega obroka živali. To pomeni, da bodo morali kmetje manjkajočo krmo kupovati.

In ko je povpraševanje večje, so višje tudi cene. Poleg tega kakovost kupljene krme ni vedno enaka, pogosto gre za stare zaloge drugih kmetij, treba pa je plačati še prevoz.  Za kmetije to pomeni dvojni udarec: manj lastnega pridelka in hkrati višje stroške za nadomestno krmo.

Vročina vpliva tudi neposredno na živali. Kmetje uporabljajo ventilacijo, sisteme za zamegljevanje in tuširanje ter živalim omogočajo dostop do izpustov in pašnikov. Toda tudi ob teh ukrepih živali zaužijejo manj krme, medtem ko se njihove potrebe po energiji za uravnavanje telesne temperature povečajo.

Kaj bo po suši? Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto opozarja, da je to šele začetek

Letošnja izkušnja odpira precej bolj neprijetno vprašanje: kako bo slovensko kmetijstvo izgledalo, če bodo takšne razmere postale pogostejše? 

Na KGZ Novo mesto poudarjajo, da bo treba razmišljati dolgoročno. Ključni so kakovost tal, ustrezna agrotehnika in predvsem večja sposobnost tal, da zadržijo vodo. Pomembno vlogo ima povečanje vsebnosti organske snovi v tleh. 

Na najbolj izpostavljenih območjih bo treba prilagajati tudi kolobar in izbor kultur, zmanjševati tveganje z večjo raznolikostjo pridelave, ponekod pa razmisliti tudi o namakanju. 

Po žetvi je na številnih njivah zaradi suše ostalo neobdelano strnišče. Če bodo padavine omogočile nadaljevanje pridelave, strokovnjaki priporočajo plitvo ohranitveno obdelavo tal in setev rastlin, ki bolje prenašajo sušne razmere, denimo sirka, sudanske trave ali prosa. To lahko prinese dodaten pridelek krme, hkrati pa pomaga ohranjati rodovitnost tal.

Letošnja suša je opozorilo

Slika, ki jo rišejo strokovnjaki Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto, je precej jasna. Letošnja suša ni prizadela ene same kulture ali ene same vrste kmetije.

Prizadeta so polja, travniki, vinogradi, sadovnjaki in zelenjadnice. Posredno so prizadete še živinorejske kmetije, ki bodo zaradi pomanjkanja lastne krme plačevale več za njeno nabavo.

Del posledic se ne bo končal z letošnjo žetvijo. Poškodovana travna ruša, osiromašena tla, oslabljene trte in drevesa ter manjša količina organskih ostankov lahko vplivajo tudi na prihodnje pridelovalne sezone.