Dogajanja pri Kerinovem grmu so vnela tudi občinsko politiko v Krškem, skupina svetnikov ostra do občine in župana.
Dogajanje pri Kerinovem grmu je povzročilo tudi trenja na ravni občinske politike. Skupina občinskih svetnikov je v svojem odzivu ostra do župana Janeza Kerina, očita mu tudi razloge, zakaj se občina prej ni ukvarjala z romsko problematiko.
Občinski svetniki se ne strinjajo z županom, da se z romsko problematiko ukvarjajo ves mandat
»Težko se strinjamo z zapisom, da se Mestna občina Krško s to problematiko aktivno ukvarja že ves mandat, vsaj navzven tega ni videti niti nič slišati o tem,« je zapisala skupina občinskih svetnikov v Krškem Smer Napredka. Njihov obsežen zapis sledi odzivu župana Janeza Kerina na ponavljajoče se požare pri romskem naselju Kerinov grm.
Spomnimo, da se je župan odzval v poznih urah 18. avgusta. Takrat je pri romskem naselju samo v avgustu gorelo že sedemkrat.
»Prejemam številne kritike, da sta župan in Mestna občina Krško neodzivna. Nasprotno. Z romsko problematiko se ukvarjamo že ves mandat. Z njo so se ukvarjali tudi že v vseh prejšnjih mandatih. A očitno neuspešno,« je zapisal.
V juliju so predlagali, da se območje Kerinovega Grma razglasi za območje varnostnega tveganja. »Prejšnji teden sem z vodjo Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Krško ponovno obiskal Kerinov Grm. Tam sem opravil sestanek s predstavniki Večnamenskega romskega centra, kjer je bilo izpostavljeno kar nekaj konkretnih izzivov znotraj samega naselja, kakor tudi posamezni ukrepi s ciljem izboljšanja obstoječega stanja,« je pojasnil župan.
Dodal je, da so imeli sestanek z Gasilsko zvezo Krško, za prihodnji teden pa je sklican sestanek z direktorjem Policijske uprave Novo mesto in predsednikom Krajevne skupnosti Veliki Podlog.
Župan Kerin je bil pri tem jasen: »Mestna občina Krško ne more sama reševati probleam kriminalitete, ponavljajočih se kršitev javnega reda in miru ter ravnanj posameznikov, ki zavedno povzročajo škodo. To niso pristojnosti občine.«
Županu očitajo, da je potreboval glas romskega svetnika, ki je bil jeziček na tehtnici
Skupina svetnikov pa je v odgovoru županu in občini neposredna: »Občinska politika se z romsko problematiko v tem mandatu praktično ni ukvarjala, to lahko vidimo iz vabil občinskih sej, z izjemo ene seje po tragičnem dogodku v Novem mestu.« Očitajo, da samo pogovori v občinskih pisarnah brez aktivnega vključevanja občanov in romske skupnosti niso dovolj.
»A v vsem tem mandatu, spoštovani župan, je bilo mogoče dobiti vtis, da v naši občini teh težav nimamo. Zakaj se o tem ni govorilo? Tudi to vprašanje ima svoj odgovor. Predlagatelj bi lahko romsko problematiko kadarkoli uvrstil na dnevni red in odprl razpravo. Pa je ni,« so zapisali.
Ponudili so svoj odgovor: »In danes je precej jasno, zakaj, ker je pri koalicijskih projektih v občinskem svetu potreboval glas romskega občinskega svetnika, ta je bil pogosto jeziček na tehtnici v prid koalicijskim projektom. Težko je zato spregledati očitno politično računico v smislu problem je lažje prezreti, če bi njegovo odpiranje lahko ogrozilo podporo pri drugih projektih. In to ni več vprašanje romske problematike. To je vprašanje odgovornega upravljanja občine. «
Ukvarjanje z romsko problematiko nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami
SMER Napredka je bila v zapisu še dodatno kritično, saj naj bi se začelo vodstvo občine s problematiko ukvarjati nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami. »Danes je nekoliko nenavadno poslušati, kako aktivno naj bi se občina s tem ukvarjala že ves mandat. Če bi bilo temu res tako, bi to morali videti tudi v delu občinskega sveta, v javnih nastopih župana in predvsem v konkretnih ukrepih,« so dodali.
Ukrepanje župana v njegovem odzivu 18. avgusta so sicer pozdravili, a so želeli dodati še nekaj. »Prav zato vprašanje ni več samo kaj bo občina naredila zdaj, ampak predvsem koliko težav bi lahko rešili prej, če politični interesi ne bi bili pomembnejši od problemov občanov,« za zaključili.
V svojem zapisu pa je župan Kerin zapisal še: »Občina lahko opozarja, poziva, povezuje institucije, pomaga pri zagotavljanju varnosti in opreme, sodeluje s policijo, gasilci in državnimi institucijami. Lahko naredimo veliko in to tudi počnemo. Ne moremo pa nadomeščati policije, tožilstva, sodišč in drugih državnih organov, ki imajo zakonska pooblastila za pregon in sankcioniranje protipravnih ravnanj.«
