Evropi se obeta razmeroma mila zima, a spremembe v ozračju bi lahko v drugi polovici zime prinesle preobrat.
Najnovejši izračuni evropskih in severnoameriških vremenskih modelov kažejo na zanimiv razvoj vremenskih razmer. Medtem ko bi lahko večji del Evrope doživel nadpovprečno toplo zimo, meteorologi spremljajo pojav, ki bi lahko v zimskih mesecih pomembno vplival na razporeditev hladnega zraka.
Kot poroča vremenski portal Severe Weather Europe, oktobrski izračuni nakazujejo izrazite spremembe predvsem nad Severno Ameriko, kjer se povečujejo možnosti za hladnejšo in bolj sneženo drugo polovico zime.
Za Evropo so napovedi drugačne, vendar ostaja pomembna neznanka polarni vrtinec.
Evropi se obeta razmeroma mila zima
Najnovejši izračuni Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi kažejo, da bi lahko v večjem delu Evrope v zimskih mesecih prevladovale temperature nad dolgoletnim povprečjem.
Razlog je predvsem prevladujoč zahodni zračni tok, ki z Atlantika proti evropski celini prinaša razmeroma topel in vlažen zrak.
Takšna vremenska slika običajno pomeni pogostejše padavine, vendar ne nujno tudi več snega.
Prav nasprotno. Sezonske napovedi za zdaj nakazujejo, da bi lahko v večjem delu Evrope zapadlo manj snega od dolgoletnega povprečja.
Najugodnejše razmere za obilnejše sneženje se kažejo na severu Evrope in v najvišjih predelih Alp, predvsem nad približno 1800 do 2000 metri nadmorske višine.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Če bi se napovedani vremenski vzorec uresničil, bi lahko tudi Slovenija doživela razmeroma milo in vlažno zimo.
Ob prevladujočih zahodnih in jugozahodnih vetrovih bi bile temperature pogosto previsoke za sneženje po nižinah, medtem ko bi višje ležeči predeli lahko prejeli več snega.
Vendar dolgoročni modeli za zdaj ne omogočajo zanesljive napovedi, koliko snega bo zapadlo v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti ali drugih slovenskih krajih.
Tudi nadpovprečno topla zima namreč ne izključuje posameznih izrazitih ohladitev, obilnega sneženja ali daljših hladnih obdobij.
Polarni vrtinec bi lahko poskrbel za preobrat
Ena največjih neznank prihajajoče zime ostaja polarni vrtinec.
Gre za obsežen sistem kroženja zraka nad polarnimi območji, ki sega visoko v ozračje. Ko je močan, pomaga zadrževati zelo hladen zrak na skrajnem severu.
Ko oslabi ali se njegova struktura poruši, pa se lahko povečajo možnosti za prodore hladnega polarnega zraka proti jugu.
Najnovejši sezonski izračuni evropskega vremenskega modela nakazujejo opazno oslabitev zahodnih vetrov v stratosferi proti koncu decembra in v januarju.
To bi lahko pomenilo šibkejši polarni vrtinec v osrednjem delu zime.
Posebej pomemben je pojav nenadnega stratosferskega segrevanja, pri katerem se lahko kroženje zraka visoko nad severno poloblo močno spremeni.
Takšen dogodek lahko vpliva tudi na vremenske razmere bližje površju Zemlje in poveča verjetnost izrazitejših zimskih ohladitev.
Vendar oslabitev polarnega vrtinca še ne pomeni, da bo Evropo zagotovo zajel hud mraz. Veliko je odvisno od tega, kako se bodo spremenili zračni tokovi nad severnim Atlantikom in evropsko celino.
Največje spremembe se napovedujejo za februar
Posebno pozornost vzbuja februar 2027.
Ameriški in kanadski dolgoročni vremenski modeli namreč nakazujejo možnost izrazitejšega zimskega vremenskega vzorca nad Severno Ameriko.
Nad Kanado bi se lahko okrepilo območje visokega zračnega tlaka, medtem ko bi nad osrednjimi, južnimi in vzhodnimi deli Združenih držav Amerike prevladoval nižji zračni tlak.
Takšna razporeditev bi lahko omogočila pogostejše prodore hladnega zraka ter povečala možnosti za obilnejše sneženje.
Za Evropo so napovedi precej manj izrazite.
Tudi februarja bi lahko v večjem delu celine prevladovalo razmeroma milo vreme, čeprav posamezni izračuni dopuščajo prodore hladnejšega zraka proti osrednji Evropi.
Pomembno vlogo bo imel tudi El Niño
Na prihajajočo zimo bo po predstavljenih napovedih pomembno vplival tudi vremenski pojav El Niño.
Gre za segrevanje površinskih voda v tropskem delu Tihega oceana, ki lahko vpliva na vremenske vzorce po velikem delu sveta.
Analiza izpostavlja možnost izjemno močnega dogodka El Niño, ki bi lahko vrhunec dosegel proti koncu leta 2026.
Takšen pojav običajno močneje vpliva na Severno Ameriko, kjer lahko spremeni poti vremenskih motenj in razporeditev padavin.
V Evropi so njegovi vplivi manj neposredni, saj na zimsko vreme pomembno vplivajo tudi razmere nad severnim Atlantikom.
Ali nas torej čaka zima brez snega?
Za takšne zaključke je še prezgodaj.
Dolgoročne sezonske napovedi prikazujejo predvsem verjetna odstopanja temperatur in padavin od dolgoletnega povprečja, ne pa natančnega vremena za posamezne dneve.
Tudi če bo zima kot celota nadpovprečno topla, lahko posamezne vremenske motnje prinesejo obilno sneženje in izrazite ohladitve.
Za Slovenijo bo zato ključno predvsem dogajanje nad severnim Atlantikom, razporeditev območij visokega in nizkega zračnega tlaka ter morebitna oslabitev polarnega vrtinca.
Za zdaj torej prevladuje signal za milejšo evropsko zimo z manj snega v nižinah, vendar možnosti za izrazitejše zimske epizode, predvsem v drugi polovici sezone, ostajajo odprte.
