Pod Trdinovim vrhom naj bi obstajal gejzir, v katerem se pretaka pomlajevalna voda.
Globoko v gozdovih Gorjancev, nekje med Gabrjem in Trdinovim vrhom, se skriva kraj, kjer se prepletajo legenda, zgodovina in neokrnjena narava.
Med stoletnimi bukvami in tihimi gozdnimi potmi izvira studenčnica, za katero domačini že stoletja verjamejo, da ni navadna voda. Pravijo, da pomlajuje, vrača življenjsko moč in je slajša od medu ter najboljše malvazije.
Dolenjska legenda, ki živi že stoletja
Zgodba ni zgolj ljudsko izročilo. O njej je pisal tudi Janez Trdina, eden največjih slovenskih pripovednikov in velik občudovalec Gorjancev. V svojih zapisih je ohranil bajko o čudežnem izviru in mladi gospodični z bližnjega Mehovskega gradu, po kateri je kraj dobil ime.
Po pripovedovanju naj bi mlada grajska gospodična nekega dne odkrila skriti izvir v osrčju gorjanskih gozdov. Ko je pila njegovo vodo, naj bi se njena lepota in mladost ohranjali mnogo dlje, kot je bilo običajno. Novica o čudežnem studencu se je hitro razširila med grajsko gospodo, ki je začela obiskovati ta odmaknjeni kotiček pod gorjanskimi vrhovi.
Resnica in legenda sta se skozi stoletja prepletli do te mere, da danes nihče več ne ve, kje se konča eno in začne drugo. Izvir še vedno teče, pohodniki pa se ob njem še danes radi ustavijo, si natočijo kozarec hladne vode in za trenutek pomislijo, da morda v starih zgodbah vendarle tiči zrno resnice.
Koča, ki raste skupaj s tradicijo
Prav ob tem znamenitem studencu je leta 1931 zrasla planinska koča. Postavila jo je novomeška podružnica Slovenskega planinskega društva in kmalu je postala priljubljena postojanka pohodnikov, raziskovalcev in ljubiteljev Gorjancev.
V skoraj stoletju svojega obstoja je koča doživela številne prenove in razširitve. Lahko bi rekli, da se je, podobno kot legendarna gospodična, skozi desetletja tudi sama pomlajevala.
Danes velja za eno najlepših planinskih koč v Sloveniji, ki obiskovalce navdušuje s svojo urejenostjo, gostoljubnostjo in izjemno lego sredi neokrnjene narave.
Obiskovalci tu ne najdejo le zavetja po dolgem pohodu. Najdejo prostor, kjer čas teče počasneje. Kraj, kjer vonj po gozdu spremlja domača kuhinja, kjer se pogovori med pohodniki spontano razvijejo v nova prijateljstva in kjer se tradicija prenaša iz generacije v generacijo.
Družina, ki piše zgodbo že skoraj pol stoletja
Posebno mesto v zgodbi koče pri Gospodični ima družina Mrhar. Njihova povezanost s kočo sega v leto 1977, ko so prevzeli njeno oskrbovanje. V desetletjih predanega dela so postali neločljiv del identitete tega priljubljenega planinskega cilja.
Pod njihovim vodstvom je koča ohranila pristnost, zaradi katere se obiskovalci vedno znova vračajo. Mnogi se spominjajo prvih pohodov iz otroštva, drugih obiskov s prijatelji ali družinskih izletov, ki so se končali ob domači hrani in razgledih na gorjanske gozdove.
Pomladite se lahko s sprehodom po Gorjancih
Koča pri Gospodični danes ni zgolj planinska koča. Je simbol Gorjancev, kraj legend in zgodb, prostor srečevanj ter izhodišče za raziskovanje ene najlepših slovenskih gorskih pokrajin.
Morda prav zato vsak obiskovalec od tam odnese nekaj več kot le spomin na prijeten pohod. Nekateri pravijo, da je to občutek miru. Drugi govorijo o posebni energiji kraja. Spet tretji se pošalijo, da je zaslužna voda iz legendarnega izvira.
Kakorkoli že, ena stvar ostaja nespremenjena: ko se po gozdni poti približujete Gospodični in zaslišite šumenje studenca, se zdi, kot da ste stopili v zgodbo, ki jo Gorjanci pripovedujejo že stoletja.
