Ob mednarodnem dnevu starejših podatki razkrivajo, kako živijo, koliko jih še dela in kako se spreminjajo njihove vsakdanje navade.
Danes, 1. oktobra, obeležujemo mednarodni dan starejših. Generalna skupščina Združenih narodov ga je razglasila leta 1990, prvič pa smo ga praznovali leto pozneje. Za starejše se praviloma štejejo osebe, stare 65 let ali več.
Na začetku letošnjega leta je v Sloveniji živelo 481.057 starejših prebivalcev, med njimi 44,1 odstotka moških in 55,9 odstotka žensk. Predstavljali so 22,5 odstotka vseh prebivalcev države.
Slovenija je bila s tem nekoliko nad povprečjem Evropske unije, kjer je delež starejših znašal 22 odstotkov. Največji je bil v Italiji, kjer je bilo starih najmanj 65 let 24,7 odstotka prebivalcev.
Do konca stoletja bi lahko predstavljali tretjino prebivalstva
Projekcije kažejo, da se bo staranje prebivalstva nadaljevalo. Leta 2100 naj bi prebivalci, stari najmanj 65 let, predstavljali že 33 odstotkov prebivalstva Slovenije.
Povečevalo naj bi se tudi število najstarejših. Lani je v Sloveniji živelo 388 ljudi, starih 100 let ali več, med njimi 64 moških in 324 žensk. Po projekcijah naj bi bilo leta 2100 stoletnikov že 3905.
Med prebivalci, starimi najmanj 65 let, so med moškimi najpogostejša imena Franc, Ivan in Anton, med ženskami pa Marija, Ana in Jožefa.
Vse več starejših ostaja delovno aktivnih
Lani je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 16.204 prebivalcev, starih 65 let ali več. Med njimi je bilo 69 odstotkov moških in 31 odstotkov žensk.
Delovno aktivni so predstavljali 3,4 odstotka vseh prebivalcev te starostne skupine. Njihovo število se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za 16,6 odstotka, v primerjavi z letom 2013 pa je bilo več kot štirikrat večje.
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je bilo konec lanskega leta nekaj manj kot 654.000 prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja. Največ jih je prejemalo starostno pokojnino.
Povprečna mesečna neto starostna pokojnina je znašala skoraj 914 evrov. Prejemniki so jo v povprečju prejemali 21 let in en mesec, pri čemer je bilo obdobje pri ženskah daljše kot pri moških.
Internet uporablja skoraj 59 odstotkov starejših
Podatki Statističnega urada kažejo tudi na digitalne navade starejših. Internet je v prvih treh mesecih pred anketiranjem uporabljalo skoraj 256.000 oziroma 58,6 odstotka prebivalcev, starih od 65 do 89 let.
Največ jih je na spletu iskalo informacije o blagu in storitvah, in sicer 46,4 odstotka. Elektronsko pošto jih je pošiljalo ali prejemalo 43 odstotkov, spletne novice, časopise in revije pa je bralo 42,6 odstotka.
Mobilni telefon je uporabljalo 93,4 odstotka starejših. Pametni telefon je uporabljalo 61,2 odstotka, medtem ko jih je 38,8 odstotka uporabljalo mobilni telefon le z osnovnimi funkcijami.
Več kot četrtina starejših, starih od 65 do 89 let, je pri uporabi generativne umetne inteligence naletela na ovire. Med tistimi, ki je niso uporabljali, jih je največ navedlo, da po tovrstnih orodjih nimajo potrebe.
