Še trenutek prej promet poteka tekoče, nato se kolona nenadoma ustavi. Čeprav pred nami ni ne nesreče ne druge očitne ovire, lahko v nekaj trenutkih nastane tako imenovani fantomski zastoj.
V času poletnih prometnih obremenitev so zastoji na slovenskih avtocestah pogosti. Toda za kolono ni vedno kriva prometna nesreča, delo na cesti ali kakšna druga ovira.
Pri agenciji za varnost prometa opozarjajo na tako imenovane fantomske zastoje. Ti se lahko pojavijo praktično v trenutku, predvsem takrat, ko je promet že zelo gost in je prepustnost ceste blizu zgornje meje.
Dovolj je že eno sunkovito zaviranje
Glavni vzrok za nastanek fantomskih zastojev je po navedbah agencije za varnost prometa prekratka oziroma neustrezna varnostna razdalja pri visokih hitrostih.
Če eden od voznikov nenadoma zamenja prometni pas ali sunkovito zavre, mora voznik za njim zavirati še močneje. Takšno zaviranje se nato kot val širi po koloni, dokler se vozila nekaj deset ali sto metrov zadaj lahko povsem ne ustavijo. Ko promet ponovno steče, voznik pogosto sploh ne vidi razloga, zaradi katerega je moral ustaviti.
Takšni dogodki niso zgolj nadležni, temveč tudi nevarni. Zaradi nenadnega zaviranja in premajhne razdalje lahko hitro pride do naleta več vozil.
Pri 130 kilometrov na uro najmanj 72 metrov
Agencija za varnost prometa zato ponovno opozarja na pravilo dveh sekund. Pri hitrosti 100 kilometrov na uro bi morala varnostna razdalja znašati najmanj 56 metrov, pri 130 kilometrih na uro pa najmanj 72 metrov. Ob dežju, megli ali drugih slabših razmerah mora biti še večja.
Pomembna je tudi zbranost. Že nekoliko daljši reakcijski čas namreč občutno podaljša pot ustavljanja, zavorna pot pa se z naraščanjem hitrosti hitro povečuje.
V ZDA so raziskovalci pred časom preverjali, ali bi lahko fantomske zastoje zmanjšali s pomočjo avtomobilov samih. Novembra 2022 so na avtocesto I-24 pri Nashvillu med običajne voznike vključili 100 delno avtomatiziranih avtomobilov s prilagojenim adaptivnim tempomatom.
Ti so na podlagi podatkov o prometu pravočasno in postopno prilagajali hitrost ter s tem skušali preprečevati nastanek valov sunkovitega zaviranja in pospeševanja.
Poznejše analize so pokazale, da pristop deluje tudi v resničnem prometu: že razmeroma majhno število tako vodenih vozil lahko umiri promet okoli sebe ter pomaga zmanjševati fantomske zastoje in nepotrebno porabo energije.
Levi pas je namenjen prehitevanju
K nastajanju zastojev prispevajo tudi nepotrebne menjave prometnih pasov in vožnja po levem pasu. Agencija za varnost prometa opozarja, da je desni pas namenjen vožnji, levi pa prehitevanju. Po končanem prehitevanju se mora voznik vrniti na desni pas, za neupravičeno vožnjo po levem pasu pa je predpisana globa 150 evrov.
Fantomske zastoje je tako mogoče vsaj omejiti z dovolj veliko varnostno razdaljo, enakomerno hitrostjo, izogibanjem sunkovitim manevrom in spremljanjem dogajanja daleč pred svojim vozilom.
