Kar se je začelo kot urejanje družinske hiše po smrti staršev, se je končalo z eno pomembnejših donacij za Pokrajinski muzej Kočevje.
Fotografije, dokumenti, predmeti iz časa vojn, športni spomini, spričevala, zgodovina Melamina in celo ohišje mine z nekdanje kočevske bodeče žice - vse to je del nove, že četrte donacije Vita Oražma kočevskemu pokrajinskemu muzeju.
»Počutil sem se, kot bi bil na nekem arheološkem najdišču. Določene zgodbe so mi bile znane, drugi dokumenti, spričevala in predmeti pa ne. Počutil sem se kot arheolog. Zato hvala muzeju, da ste v tem ‘najdišču’ našli smisel in zgodbo, vredno ohranjanja,« je na novinarski konferenci povedal Vito Oražem.
Kar 366 predmetov - od prve svetovne vojne do konca 70. let
Kot je pojasnil Simon Veselič iz Pokrajinskega muzeja Kočevje, tokratna donacija obsega 366 enot, kronološko pa zajema obdobje od prve svetovne vojne do konca sedemdesetih let.
Največ je fotografij, poleg njih pa še številni dokumenti in predmeti.
Med zanimivejšimi so fotografije gradnje in razvoja podjetja Melamin v šestdesetih letih, prizori s kočevskih ulic in zim, ko je bilo snega bistveno več kot danes, dokumentacija iz arheoloških izkopavanj v Ciganski jami leta 1975, osebna spričevala družine Oražem, dokumenti o vojnih ujetnikih po drugi svetovni vojni, športna zgodovina Kočevja, predvsem namiznega tenisa, gradivo o igralcu Jožetu Hrovatu.
Prav slednji del je po besedah Vita Oražma posebej zanimiv. Hrovat, rojen v Kočevju, je kasneje postal dolgoletni član igralskega ansambla v Novi Gorici in ustvaril bogato gledališko ter filmsko kariero. Nastopil je tudi v slovenskih filmih, med drugim v To so gadi in Nasvidenje v naslednji vojni, kasneje pa deloval tudi kot režiser ljubiteljskih predstav.
Zgodovina Melamina skozi objektiv mladega inženirja
Pomemben del donacije pripoveduje zgodbo razvoja Melamina.
»Moj oče je kot mlad kemijski inženir prišel nazaj v Kočevje in imel možnost spremljati razvoj tovarne Melamin, ko se je širila proizvodnja. Bil je navdušen amater in dokumentiral marsikateri del razvoja podjetja,« je povedal Vito Oražem.
Fotografije tako ne prikazujejo le industrije, ampak tudi obdobje, ko se je spreminjala podoba Kočevja.
»Vsaka donacija je izjemnega pomena«
Direktorica muzeja Vesna Jerbič Perko je poudarila, da imajo takšne donacije neprecenljivo vrednost.
»Vsaka donacija je izjemnega pomena. Hvaležni smo, da ljudje v nas vidijo nekoga, ki zna s temi predmeti ravnati v dobro skupnosti.«
Po njenih besedah gre za dediščino, ki pomaga razumeti razvoj Kočevja in življenje njegovih prebivalcev.
»Ko pogledamo fotografije, vsak vidi nekaj posebnega. Zgodb je ogromno, vse skupaj pa predstavlja eno celoto kočevske zgodovine.«
Sodelovanje družine Oražem z muzejem sicer traja že tri desetletja in se je začelo še z Vitovim očetom Dušanom Oražmom.
Del donacije tudi ohišje mine z bodeče žice okoli Kočevja
Med najbolj pretresljivimi predmeti je ohišje mine iz časa italijanske okupacije.
»Vsi poznamo zgodbo Ljubljane, obdane z bodečo žico. A tudi Kočevje je bilo obdano z njo,« je opozoril Oražem.
Pojasnil je, da so Italijani ob bodeči žici ponekod namestili tudi mine, povezane z vrvicami.
»Če je kdo premaknil nitko, se je mina sprožila. Oče mi je pripovedoval zgodbo ženske, ki je želela na polje, pa ni vedela za mine. Mina jo je ubila. Civilno prebivalstvo je trpelo in lahko izgubilo življenje v trenutku.«
Zaradi prostorskih omejitev vsi predmeti ne bodo del stalne razstave, trenutno je v avli muzeja razstavljenih le nekaj. Kot pravi direktorica, bodo posamezne zbirke predstavljene ob prihodnjih tematskih razstavah.
Muzej pa je z novo donacijo dobil še nekaj več kot le predmete. Dobil je delček vsakdanjega življenja Kočevja skozi desetletja. In morda ravno zato ta zgodba ni toliko o muzeju ali donaciji, ampak o tem, kaj vse se lahko skriva v starih škatlah, predalih in hišah - dokler nekdo ne prepozna, da gre pravzaprav za izjemno (zgodovinsko) vrednost.
