Novo mesto in Rim druži več vzporednic, kot bi si mislili na prvi pogled.
Na prvi pogled ne bi rekli, da imata Rim in Novo mesto veliko skupnega. Po eni strani ima Novo mesto kot občina manj kot štirideset tisoč prebivalcev, metropolitanski Rim pa več kot štiri milijone.
Da bi videli, kaj imata mesti skupnega, moramo pogledati onkraj hiš in blokov ter stolpnic in megalomanskih objektov. Pogledati je treba zemljo, na kateri sta postavljeni.
Mesto se razprostira na bregovih reke in na sedmih mestnih gričih. Ali govorimo o Rimu ali Novem mestu?
Odgovor je: o obeh. Rim je zrasel na bregovih Tibere in na legendarnih mestnih gričih. To so Aventinski, Palatinski, Kvirinalski in Kapitolski grič, Viminale, Eskvilin in Celijo. Gre za griče, ki naj bi segali od 20 do 60 metrov v višino, kar sicer ne opiše njihove magnitude v zgodovinskem in kulturnem smislu.
Kaj pa Novo mesto? Prav zanimivo je, da je tudi dolenjska prestolnica zrasla ob reki in s pomočjo okoliških hribov, ki so obenem tudi bistveno višji od tistih v italijanski prestolnici.
Za še dodaten ščepec zanimivosti in povezav poskrbi ime prvega, to je Kapitolski hrib ali Kapitelj, ki je med Novomeščani še kako priljubljen.
S svojimi 253 metri nadmorske višine se dviga visoko nad rečne bregove in začenja našo pot po sedmerici novomeških hribov.
Poleg Kapitlja se nam ponujajo še Marof, Portoval, Šipčev hrib, Grm, Recljev hrib in Ragov log.
Po sedmerih gričih Novega mesta nas pelje tudi ena najlepših sprehajalnih oziroma pohodniških poti.
Z nekaj več kot desetimi kilometri, se od Glavnega trga odpravimo mimo Športne dvorane Marof, preko Krke do Portovala, mimo Športne dvorane Leona Štuklja, Grma in preko Ragovega loga ter bližnjega lesenega mostu v stari del Novega mesta, ki nas pripelje nazaj na Glavni trg.
