Predsednik vlade Janez Janša je ob obisku jugovzhodne Slovenije spregovoril o razvojnih razlikah med občinami, infrastrukturnih težavah, ovirah pri gradnji pomembnih prometnih povezav in prihodnosti jedrske energije.
Vlada Republike Slovenije se danes mudi na delovnem obisku Dolenjske, Bele krajine in Kočevsko-ribniškega območja.
Po dopoldanskem delovnem posvetu vlade v Belokranjskem muzeju v Metliki je predsednik vlade Janez Janša na novinarski konferenci predstavil ključne ugotovitve in izzive, s katerimi se sooča regija.
Kritičen do civilnih iniciativ, ki zavirajo infrastrukturne projekte
Janša je bil kritičen tudi do civilnih iniciativ, ki po njegovem mnenju s svojimi postopki zavirajo izvedbo pomembnih infrastrukturnih projektov.
Ob tem se je vprašal, kako je mogoče, da lahko razmeroma majhna skupina ljudi zaustavlja projekte, zaradi česar več deset tisoč prebivalcev izgublja milijone ur v prometnih zastojih ali pa zaradi slabih prometnih povezav sploh nima dostopa do boljših zaposlitvenih možnosti.
Po njegovem mnenju se odgovornosti za škodo, ki zaradi takšnih zamud nastaja prebivalcem in gospodarstvu, ne namenja dovolj pozornosti, temveč se dopušča, da se takšno stanje nadaljuje.
Drugi blok krške nuklearke bi lahko zgradili z ugodnimi posojili
Predsednik vlade se je dotaknil tudi prihodnosti jedrske energije in načrtovane gradnje drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško.
Poudaril je, da je jedrska energija po njegovem mnenju trenutno edini znani vir, ki lahko Evropi omogoči obsežno elektrifikacijo in večjo energetsko samozadostnost.
Kot eno največjih napak evropske energetske politike v zadnjih desetletjih je označil odločitev, da se je ob začetku zelenega prehoda jedrsko energijo obravnavalo kot del problema in ne kot del rešitve.
Čeprav je bil cilj zmanjšanja energetske odvisnosti po njegovih besedah pravilen, so evropske države zaradi takšne politike dosegle nasprotno. Banke so omejile financiranje jedrskih projektov, Nemčija je zapirala jedrske elektrarne, hkrati pa se je povečevala odvisnost od ruskega plina.
Janša je opozoril tudi na razlike v cenah električne energije med Evropo in Kitajsko, ki vplivajo na konkurenčnost evropskega gospodarstva.
Po njegovih navedbah je cena kilovatne ure električne energije na Kitajskem znašala približno osem centov, v Evropi pa med 28 in 32 centov. Ob tem je bil kritičen do evropskega subvencioniranja električnih avtomobilov iz Kitajske, kjer se je proizvodnja električne energije iz premoga še naprej povečevala.
Po Janševih besedah spremenjen odnos Evrope do jedrske energije odpira tudi možnosti ugodnejšega financiranja novih jedrskih projektov. Prepričan je, da bi Slovenija lahko drugi blok krške nuklearke zgradila s pomočjo ugodnih posojil evropskih in komercialnih bank, ne da bi s tem dodatno obremenila proračune gospodinjstev.
Končni model financiranja projekta JEK 2 sicer še ni določen.
