Dolenjska reka skriva zanimivosti, ki jih številni ne poznajo.
Krka je ena najbolj prepoznavnih značilnosti Dolenjske. Teče skozi Novo mesto, mimo Otočca in Kostanjevice na Krki ter se pri Brežicah izlije v Savo. Čeprav jo številni poznamo predvsem kot reko, ob kateri se sprehajamo, kopamo ali občudujemo njene značilne pragove, skriva precej zanimivosti.
Od njenega kraškega izvira do izliva v Savo se njena podoba močno spreminja. Izbrali smo pet dejstev o Krki, ki jih morda še niste poznali.
Krka je edina večja slovenska reka, ki odlaga lehnjak
Ena najbolj nenavadnih značilnosti Krke so lehnjakovi pragovi. Krka je namreč naša edina večja reka, ki v takšnem obsegu odlaga lehnjak oziroma lahki kamen. Lehnjak nastaja iz kalcijevega karbonata, ki se odlaga na mahovih in drugem vodnem rastlinju. Zaradi tega je zelo luknjičast, lahek in precej mehak.
Najlepše lehnjakove pregrade najdemo predvsem med Zagradcem in Žužemberkom ter med Dvorom in Gornjim Kotom.
Prav zaradi teh pragov je bila Krka nekoč pomemben vir energije. Ob njih so delovali številni mlini in žage, ki so izkoriščali moč vode. Danes je večina teh objektov opuščenih. Od nekdanjih številnih mlinov v zgornjem toku deluje le še Štupnikov mlin v Zagradcu.
Voda, ki priteče v Krko, prihaja tudi iz kraškega podzemlja
Krka ni običajna reka, ki bi jo napajali predvsem površinski potoki. Velik del njene vode prihaja iz kraškega podzemlja. Njen slikoviti izvir Pod jamo leži v Suhi krajini, le nekaj metrov pod Krško jamo. V njem na površje prihaja voda iz širšega kraškega zaledja, velik del pa naj bi prihajal iz ponorov na jugovzhodnem robu Radenskega polja, približno pet kilometrov stran.
Krka nato po poti prejema še številne kraške izvire. Eden bolj mogočnih je Globočec pri Zagradcu, ki je pomemben tudi za oskrbo Suhe krajine s pitno vodo.
Še bolj zanimiv je Tominčev studenec pod Podgozdom. Ob visoki vodi lahko njegov pretok doseže kar 10 kubičnih metrov na sekundo.
Krka se pri Novem mestu obnaša precej drugače kot pri svojem izviru
Če bi Krko spremljali od začetka do konca, bi lahko dobili občutek, kot da gre za več različnih rek. V zgornjem toku teče skozi precej ozko dolino, ponekod v globoki strugi med strmimi pobočji.
Pri Dvoru se dolina za približno pet kilometrov zoži v sotesko, nato pa se reka ponovno razširi. Ko pride do Novega mesta, naredi dva izrazita zavoja in objame staro mestno jedro. Prav značilni Krkin okljuk je eden najbolj prepoznavnih pogledov na mesto.
Še nekoliko naprej, pri Otočcu, pa se začne njen značaj ponovno spreminjati. Od Dolenjega Kronovega naprej postaja Krka vse bolj počasna nižinska reka, ob njej pa se začne razprostirati široka poplavna ravnica.
Krka ima izjemno raznolik ribji svet
Krka ni pomembna samo za ljudi in turizem, ampak predstavlja tudi zelo pomemben življenjski prostor.V Krki in njenih pritokih živi 52 vrst rib in ena vrsta piškurja. Med njimi je 44 domorodnih vrst, osem pa tujerodnih.
Številne med njimi so tudi naravovarstveno pomembne. Kar 16 ribjih vrst je uvrščenih na seznam evropsko pomembnih vrst v okviru Habitatne direktive. Med njimi so denimo upiravec, zvezdogled in velika nežica. Krka je pomembna tudi za športni ribolov, med najbolj znanimi ribami pa so potočna postrv, šarenka in lipan. Celotna Krka od izvira do izliva je vključena tudi v območje Natura 2000.
Kostanjevica na Krki je dobesedno na poti poplavnim vodam
Ena najbolj nenavadnih stvari pri Krki je povezana s Kostanjevico na Krki. Mesto stoji na poplavni ravnici v okljuku Krke, zato je ob večjih poplavah še posebej izpostavljeno. Krka v spodnjem toku pogosto poplavlja.
Ob običajnih visokih vodah se voda razlije predvsem po bližnjih travnikih, ob večjih dogodkih pa lahko doseže tudi naselja. Ena najhujših poplav je bila septembra 1933, ko je bil pri Podbočju izmerjen doslej najvišji pretok Krke, kar 408 kubičnih metrov na sekundo. Kostanjevica je bila povsem pod vodo tudi ob veliki poplavi septembra 2010.
Zanimivo je tudi, da lahko težave nastanejo tik pred izlivom v Savo. Če je Sava zelo narasla, lahko prepreči normalno iztekanje Krke, zaradi česar se voda začne zadrževati in reka poplavlja tudi območje ob izlivu.
