O stanju reke Temenice z Direkcijo Republike Slovenije za vode.
Občani Trebnjega opozarjajo na situacijo reke Temenice. Ena najbolj prepoznavnih rek na Dolenjskem se letos sooča z izjemno nizko vodnatostjo. Podatki Direkcije RS za vode kažejo, da je bil 24. junija na vodomerni postaji Rožni Vrh izmerjen pretok le 0,035 kubičnega metra na sekundo, kar je občutno manj od dolgoletnega junijskega povprečja, ki znaša približno 0,7 kubičnega metra na sekundo. Po izračunih strokovnjakov se letošnji junij uvršča med sedem najmanj vodnatih v obdobju meritev od leta 1956.
Kaj se dogaja z reko Temenico, kakšni so načrti in kaj kaže statistika?
Za odgovore smo se obrnili na Direkcijo Republike Slovenije za vodo.
»Ocena ekološkega stanja, pripravljena za 4. Načrt upravljanja voda na podlagi podatkov iz obdobja 2019–2024, kaže, da je vodno telo Temenica I z vzorčnim mestom v Grmu v slabem ekološkem stanju, vodno telo Temenica II z vzorčnim mestom v Dolenjem Podborštu pa v zmernem ekološkem stanju,« so nam uvodoma pojasnili o trenutnem stanju reke.
»Slabo ekološko stanje vodnega telesa Temenica I določajo predvsem bentoški nevretenčarji, in sicer tako na podlagi ocene saprobnosti, ki odraža obremenjenost z organskimi snovmi, kot tudi na podlagi hidromorfološke spremenjenosti vodotoka. Tudi pri vodnem telesu Temenica II je zmerno ekološko stanje določeno predvsem na podlagi biološkega elementa kakovosti bentoški nevretenčarji. Poleg tega k zmernemu stanju prispevajo še posamezni splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti. Rezultati monitoringa kažejo, da so v reki prisotni vplivi, povezani z obremenitvijo s hranili, organsko obremenjenostjo in spremenjenostjo vodnega okolja,« so še dodatno razložili.
Čeprav nizki pretoki niso neznanka, podatki kažejo, da se vodni režim Temenice dolgoročno spreminja.
»Vodnatost Temenice se spreminja. Na podlagi razpoložljivih podatkov ugotavljamo, da se srednji in mali letni pretoki Temenice nekoliko zmanjšujejo, medtem ko se veliki pretoki povečujejo. Podobno kot pri drugih kraških rekah opažamo tudi spremembo pretočnega režima – še vedno so najmanj vodnati poletni meseci, pozimi je vodnatost večja, spomladi in jeseni pa je v rekah manj vode kot v preteklosti,« so nam pojasnili na Direkciji RS za vode.
Nizka vodnatost pa ni edini izziv, zaskrbljujoče tudi ekološko stanje
Strokovni monitoring kaže, da ekološko stanje reke ostaja nezadovoljivo. Ocena, pripravljena za četrti Načrt upravljanja voda na podlagi podatkov iz obdobja 2019–2024, uvršča vodno telo Temenica I v slabo, Temenico II pa v zmerno ekološko stanje.
Kot pojasnjujejo strokovnjaki, so razlogi predvsem obremenjenost z organskimi snovmi in hranili ter spremembe vodnega okolja.
»Slabo ekološko stanje vodnega telesa Temenica I določajo predvsem bentoški nevretenčarji, in sicer tako na podlagi ocene saprobnosti, ki odraža obremenjenost z organskimi snovmi, kot tudi na podlagi hidromorfološke spremenjenosti vodotoka. Tudi pri vodnem telesu Temenica II je zmerno ekološko stanje določeno predvsem na podlagi biološkega elementa kakovosti bentoški nevretenčarji. Rezultati monitoringa kažejo, da so v reki prisotni vplivi, povezani z obremenitvijo s hranili, organsko obremenjenostjo in spremenjenostjo vodnega okolja,« so navedli na Direkciji.
Kljub številnim ukrepom in rednemu spremljanju stanja podatki za zdaj ne kažejo bistvenega izboljšanja.
»Z vidika ekološkega stanja podatki monitoringa ne kažejo izrazitega dolgoročnega trenda izboljševanja ali poslabševanja stanja reke Temenice. Ocene posameznih elementov kakovosti so med posameznimi načrtovalskimi obdobji razmeroma stabilne, pri čemer so nekatere spremembe ocen povezane tudi s posodobitvami metodologij vrednotenja. Razpoložljivi podatki obenem ne kažejo, da bi se ekološko stanje reke v daljšem časovnem obdobju izboljševalo,« so dodali.
Velik vpliv imajo podnebne spremembe: Ključne so za prihodnost reke
Velik vpliv na prihodnost vodnih virov bodo imele podnebne spremembe. Leta 2025 je bila bila za Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravila Univerza v Ljubljani skupaj z Inštitutom za vodarstvo izdelana Ocena podnebne ranljivosti in tveganj na področju voda. Ta opozarja na večjo pogostost sušnih obdobij, spremembe pri napajanju podzemnih voda ter povečano nevarnost poplav in drugih ekstremnih vremenskih pojavov.
»Študija ugotavlja, da bodo podnebne spremembe vplivale na količinsko in časovno razpoložljivost površinskih in podzemnih voda, povečale pogostost sušnih obdobij ter okrepile potrebo po dolgoročnem prilagajanju upravljanja vodnih virov. Ugotovitve teh analiz se postopno vključujejo v pripravo strateških dokumentov, strokovnih podlag in razvojnih usmeritev države na področju upravljanja voda,« so predstavili rezultate.
Na Direkciji opozarjajo, da bo prilagajanje podnebnim spremembam ena ključnih nalog prihodnjih desetletij.
Kraški značaj reke Temenice je izredno pomemben
»Slovenija ima razmeroma bogate vodne vire, vendar njihova razpoložljivost zaradi podnebnih sprememb ne bo več tako predvidljiva kot doslej. Pričakovane spremembe vodnega režima bodo vplivale na količinsko in časovno razpoložljivost površinskih in podzemnih voda, zato bo prilagajanje upravljanja vodnih virov in sistemov oskrbe s pitno vodo ena ključnih razvojnih nalog prihodnjih desetletij,« so pojasnili.
Posebno pozornost namenjajo tudi območju Temenice zaradi njenega kraškega značaja.
»Na območju porečja Temenice je zaradi izrazitega kraškega značaja posebno pomembno dolgoročno varovanje podzemnih vodnih virov, ki predstavljajo pomemben vir oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Podnebne spremembe lahko vplivajo na njihovo razpoložljivost in napajanje, zato je spremljanje stanja vodnih virov ter vključevanje podnebnih projekcij v prihodnje načrtovanje pomemben del zagotavljanja dolgoročne vodne varnosti območja,« so nam zaupali z Direkcije.
Ni dolgoročnega načrta za Temenico
Za Temenico sicer trenutno ni pripravljenega posebnega dolgoročnega načrta upravljanja. Direkcija RS za vode z občinami sodeluje predvsem pri pripravi programov vzdrževanja vodotokov, rednih vzdrževalnih delih in intervencijah ob izrednih dogodkih.
Pri zagotavljanju oskrbe s pitno vodo pa največ odgovornosti ostaja na občinah in izvajalcih javnih služb, medtem ko država pripravlja zakonodajo, strokovne podlage in razvojne usmeritve za dolgoročno varovanje vodnih virov.
Strokovnjaki poudarjajo, da bo uspešno soočanje s podnebnimi spremembami mogoče le z usklajenim sodelovanjem države, lokalnih skupnosti, upravljavcev vodne infrastrukture in drugih uporabnikov prostora.
Ključni cilj ostaja ohranjanje ravnovesja med varovanjem vodnih virov, zagotavljanjem kakovostne pitne vode, ohranjanjem vodnih ekosistemov ter zaščito prebivalcev pred vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi.
V Trebnjem sicer ukrepov za reko Temenico
Te dni je v Trebnjem potekala predstavitev strokovnih podlag za sistemsko povezane ukrepe za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti ter izboljšanje hidromorfološkega stanja voda v porečjih Temenice in Mirne, ki jih pripravlja Direkcija Republike Slovenije za vode skupaj z zunanjimi strokovnjaki.
Namen priprave strokovnih podlag je oblikovati dolgoročne usmeritve za urejanje vodotokov, ki bodo predstavljale izhodišče za prihodnje prostorsko načrtovanje in pripravo projektov. Pri tem je poseben poudarek namenjen celostnemu upravljanju voda na ravni celotnega porečja, saj vodni sistemi ne poznajo občinskih meja.
Na predstavitvi je bilo poudarjeno, da podnebne spremembe zahtevajo drugačen pristop k upravljanju voda. Pri načrtovanju je zato treba iskati možnosti, kako vodotoke urejati na način, ki jim omogoča več prostora za razlivanje ter ohranjanje oziroma ponovno vzpostavljanje naravnih procesov.
Usmeritev »Vodi več prostora« temelji na ohranjanju in obnovi poplavnih ravnic, revitalizaciji vodotokov ter iskanju sonaravnih rešitev povsod, kjer je to mogoče. Takšen pristop prispeva k zmanjševanju poplavne in erozijske ogroženosti, izboljšanju kakovosti voda, večji biotski raznovrstnosti ter večji odpornosti prostora na sušna obdobja.
