Pred Festivalom cvička je potekala Akademija cvičkovega turizma.
Ob pripravi na Festival cvička je v prostorih Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto potekala Akademija cvičkovega turizma, kjer so govorci predstavili svoje poglede na stanje dolenjskega vinorodnega okoliša, cvička in njegove prihodnosti.
Ob napovedi prihajajočega Festivala Cvička, ki se bo v petek in soboto (23. in 24. maj) zvrstil na novomeškem Glavnem trgu, je zbrane pozdravil podžupan Urban Kramar: »Trudili se bomo, da bomo skupaj nadaljevali tradicijo cvička.«
»Cviček je postal sinonim za slovensko vino,« je dejal podžupan. Izpostavil je tudi dogodek Slakove poti ter otvoritev prihajajoče poti ob Trški gori, pri čemu pravi, da s(m)o Dolenjci sami najboljši ambasadorji cvička.
Domen Bohte je o vlogi cvička dodal: »Cviček je že od svojega nastanka več kot samo vino, je turistični produkt.«
53. teden cvička poteka pod sloganom 'Cviček je samo eden', isti naslov pa nosi tudi strokovna monografija, ki jo je uredila Petra Krnc Laznik.
V njem najdemo znanstvene prispevke govorcev na Akademiji, rezultate ocenjevanja vin v okviru tedna cvička, govora kralja in princese cvička ter druge zanimive prispevke. »Cviček je samo eden, je naš in je dolenjski. Pri njem so pomembne lastnosti, ki jih ne gre izmeriti s številkami.«
Predsednik Zveze društev vinogradnikov Slovenije Miran Jurak je misli usmeril v nadgradnjo dogodkov, vezanih z vinogradništvom. Izpostavil je dve želji, to sta nadgrajevanje Akademije ter dopolnjevanje Tedna cvička. Pri tem pa je dejal, da se skozi leta pozna nekoliko manjše število vinogradnikov, a da o cvičku vse povedano na današnjem dogodku še kako drži.
Besedo sta imela tudi kralj cvička Andrej Grabnar in princesa cvička Blažka Ilovar. Oba si želita navdušiti mlajše generacije k proizvodnji cvička in vina nasploh.
»Cviček je samo eden, pridela ga lahko samo Dolenjec,« je dejala cvičkova princesa in kot bodoča magistra arhitekture dodala, da je treba ohranjati le ne vinogradništvo, temveč tudi zidanice, ki jih prepogosto rušimo in prenavljamo do mere neprepoznavnosti.
»Ob masovnem turizmu se izgubijo zgodbe, izgubi se ljubezen,« je cvičkova princesa Blažka Ilovar navezala vlogo vina pri privabljanju turistov v dolenjske hribe.
Da se vinogradi krčijo, lahko razberemo tudi iz pričujočega zbornika, o tem pa je veliko povedal tudi Damjan Vrtin, direktor Kmetijsko gospodarske zbornice Novo mesto, ki je sicer zaslužna za ocenjevanje vin.
Letos je bilo prevzetih kar 580 vzorcev od 297 vinogradnikov iz 31 vinogradniških društev v regiji.
Pred občinstvom sta se predstavila tudi člana Evropskega in Slovenskega reda vitezov vina, ki sta predstavila delovanje obeh društev in njihovo vlogo v vinogradnih deželah. Domen Bajec iz Službe za varstvo rastlin pa je predstavil pereč problem, ki ga predstavlja zlata trsna rumenica.
Blaž Zagmajster, predsednik Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis je izpostavil, da so krčitve vinogradov na območju Slovenije velik problem.
Ob tem je dejal, da je vino Slovencu položeno v zibko: »Vinogradnik ne postaneš, vinogradnik se rodiš.«
Akademiji je skupna ljubezen do vinogradništva, vina in nenazadnje cvička.
Rdeča nit skozi besede vseh govorcev je zniževanje števila trt, višanje cen, preporod cvička in navduševanje mlajših generacij za vinogradniški posel.
