FOTO: Kočevcu že tretjič letos vdrli v nasad, tokrat ukradli okoli 100 kilogramov borovnic in polomili grme

Minulo sredo je na bolj oddaljenem delu velikega nasada borovnic in aronije le streljaj od kočevskega pokopališča Borut Volarič skupaj z nekaj prijatelji in partnerko Vesno obiral borovnice, na drugem delu nasada pa je medtem skupina storilcev v približno eni uri obrala okoli sto kilogramov sadežev in pri tem polomila oziroma poškodovala še okoli sto grmov.

»Prepričan sem, da so nas prej več dni opazovali in točno vedeli, kdaj lahko udarijo,« pove lastnik Nasadov Kočevske in doda, da ga količina obranih sadežev ne žalosti, pač pa je razočaran nad dejstvom, da so rastline tako brezbrižno poškodovali.

»Ne boli me to, da so pobrali borovnice, če bi mi rekli, da jih želijo, bi jim jih ponudil - brezplačno. Veliko bolj me žalosti to, da so sproti brezbrižno lomili veje. Grmi so zdaj uničeni in škoda je zaradi tega velika, saj bo trajalo leta, da si rastline opomorejo,« pove.

Prišli so, ko je bil na nasadu

Predvsem pretresa dejstvo, da storilcev ni zmotila niti njegova prisotnost. Prepričan je, da so v nasad prišli ravno takrat, ko je z ekipo delal na drugem delu zemljišča.

»Ko smo zjutraj prišli, sem verigo na vhodu pustil tako kot vedno - preko ograje. Ko smo odhajali, je bila postavljena drugače. Takoj mi je bilo jasno, da je bil nekdo vmes tukaj.«

Po njegovem prepričanju storilci niso delovali naključno.

»Več dni so nas opazovali. Videli so naš način dela in ugotovili, da ko začnemo delati na enem delu nasada, tam ostanemo več ur. Tako so se lotili dela, kjer nas tisto dopoldne ni bilo.«

Ocenjuje, da je bilo storilcev več, med pet in deset, saj toliko grmov ena ali dve osebi ne moreta obrati v tako kratkem času.

»V približno eni uri so obrali okoli sto grmov. Ker so hiteli, so veje samo trgali in jih sproti lomili.«

Najmanj tri leta brez pridelka

Posledice ne bodo vidne le letos. Borovnice bodo znova zrasle, poškodovane veje pa bodo morale najprej okrevati.

»Grme bo treba obrezati in upati, da si bodo opomogli. Na teh rastlinah zdaj približno tri leta ne bo pridelka, morda celo štiri. Pa še to ni gotovo, ali si bodo sploh popolnoma opomogle.«

Škodo zaradi zadnjega dogodka Volarič ocenjuje na okoli 5.000 evrov.

Ni prvič. Niti približno.

Pravi, da so nepridipravi letos nasad »obiskali« že tretjič.

»Prvič in drugič so očitno samo preverjali, kako stvari potekajo. Tokrat pa so naredili pravo razdejanje.«

V več kot desetih letih, odkar obdeluje nasad, ocenjuje skupno škodo že na okoli 30.000 evrov, na policijo pa je podal najmanj deset prijav.

»Če bi prijavil čisto vsak incident, bi jih bilo verjetno krepko čez trideset.«

Seznam ukradenih stvari je dolg. Izginili so akumulatorji, približno sto litrov goriva, devet kokoši, PVC-folija in številni drugi predmeti. Ena od kraj mu je še danes ostala posebej v spominu.

»Kupil sem sto kilogramov posebne PVC-folije. Tisti dan smo jo porabili okoli dvajset kilogramov, ostalo pa smo pustili za naslednje jutro, ko bi nadaljevali z delom. A ko smo se zjutraj vrnili, folije seveda ni bilo več.«

Kokoši je rešil le naključni prihod

Dobra dva meseca nazaj so se nepridipravi spravili celo na kokoši. Takrat je Borut na nasad povsem po naključju prišel približno pol ure prej kot običajno.

»Pri vhodu na nasad me je ‘pričakalo’ kolo in takoj sem vedel, da je nekdo v nasadu.«

Storilec je po njegovih besedah pobegnil na drugem koncu zemljišča.

»Tako je odnesel precej manj kokoši, kot jih je nameraval,« je malo za šalo, malo več pa zares razkril Volarič.

»Najhuje je, da človek izgubi voljo«

Borut pravi, da največja škoda niso vedno ukradene stvari. Težje je vsakič znova začeti.

»Vsakič je treba pospraviti, popraviti, kupiti novo opremo in nadaljevati z enako - oziroma še večjo - vnemo, zagonom, voljo, energijo. Pride trenutek, ko se vprašaš, ali se sploh še splača.«

Dodaja, da težav nimajo le oni. Tudi sosedje so skozi leta ostali brez številnih stvari, ki so jih hranili okoli hiše, na svojem zemljišču. Izginilo je marsikaj - od kosilnic, motornih žag, samokolnic in akumulatorjev do koles, pnevmatik in platišč.

Kljub vsemu Borut Volarič ne razmišlja o tem, da bi odnehal. Skupaj s partnerko Vesno Ščurk že več kot desetletje z veliko predanosti gradita Nasade Kočevske, kjer pridelujeta borovnice in aronijo. Kot pravita, to ni le delo, ampak način življenja.

Medtem ko številni slovenski sadjarji zadnja leta z zaskrbljenostjo pogledujejo proti nebu in trepetajo pred točo, pozebo ali sušo, je njuna največja skrb povsem drugačna. V njunem primeru namreč največ škode ne povzroča narava, temveč človek.