Poslovil se je Ludvik Simonič, častni občan Občine Šentjernej in dolgoletni direktor tamkajšnje Iskre, ki je pomembno zaznamoval gospodarski razvoj kraja.
Občina Šentjernej je sporočila žalostno vest, da se je v stotem letu poslovil Ludvik Simonič, eden ključnih posameznikov v zgodovini šentjernejske industrije.
Simonič, rojen 1. maja 1926, je večino svoje poklicne poti posvetil elektrotehniki, tehnološkemu razvoju in industrijski proizvodnji. V Šentjernej je prišel leta 1951, ko je dobil nalogo organizirati proizvodnjo elektronskih sestavnih delov.
Iz skromnih začetkov je zrasla pomembna tovarna
Kot direktor šentjernejske Iskre je med letoma 1951 in 1979 postavljal temelje proizvodnje uporov, potenciometrov in hibridnih vezij.
Ob njegovem prihodu so bile na voljo le opuščene traktorske delavnice in nekdanji gospodarski prostori, proizvodnjo pa je začela majhna skupina zaposlenih. Pod njegovim vodstvom se je tovarna širila, tehnološko napredovala in postala pomemben zaposlovalec v Šentjerneju ter širši okolici.
Simonič je bil tudi inovator, ki je spodbujal uvajanje novih proizvodnih postopkov in avtomatizacijo. V lastnih delavnicah so med drugim izdelovali stroje za proizvodnjo, pri čemer so se opirali predvsem na domače znanje.
Za svoje dosežke je leta 1970 prejel priznanje Inovator leta, leta 1978 pa Kraigherjevo nagrado Gospodarske zbornice Slovenije.
Leta 1980 je Šentjernej zapustil in poklicno pot nadaljeval v Ljubljani.
Leta 2000 je postal častni občan
Občina Šentjernej mu je leta 2000 za izjemen prispevek k razvoju kraja podelila naziv častnega občana.
Ob njegovem slovesu so na občini poudarili, da je s strokovnim znanjem, vizijo in dolgoletnim delom pomembno vplival ne le na razvoj industrije, temveč tudi na življenje številnih generacij zaposlenih.
Njegovo ime tako ostaja tesno povezano z zgodovino šentjernejske Iskre in gospodarskim razvojem občine.
Zadnje slovo v torek
Pogreb Ludvika Simoniča bo v torek, 3. novembra 2026, ob 12. uri na pokopališču Nove Žale v Ljubljani. Zadnje slovo bo do 12. ure mogoče v mrliški vežici številka 5.
