Nekoč Mercator, kmalu nekaj povsem drugega. To načrtujejo v nekdanji kočevski 'samopostrežni'

Nekdanja Mercatorjeva samopostrežna na Kidričevi ulici v Kočevju bi lahko v prihodnjih letih dobila povsem novo vlogo. Občina Kočevje je namreč pripravila investicijski program za rekonstrukcijo objekta na naslovih Kidričeva ulica 5 in 5a. 

Dokument predstavlja podlago za nadaljnje investicijske odločitve, določitev obsega projekta in virov financiranja ter za kandidiranje na razpisu za revitalizacijo javne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih.

Gre za objekt, katerega prvotni del je bil zgrajen leta 1986, prizidek pa leta 1999. Pritličje je bilo v preteklosti namenjeno trgovski dejavnosti, nadstropni prostori pa upravnim, pisarniškim in spremljajočim dejavnostim javnega sektorja. Objekt že dalj časa ni v redni uporabi.

Krizni center za otroke od rojstva do šestega leta

Osrednji vsebini prenovljenega objekta naj bi postala Krizni center za otroke in Mladinski dnevni center.

Krizni center je predviden predvsem za najmlajše otroke, okvirno od rojstva do šestega leta, ki se zaradi nasilja, zanemarjanja, zlorab, akutne ogroženosti ali drugih izrednih družinskih okoliščin začasno ne morejo vrniti v domače okolje.

Program je zamišljen kot 24-urna storitev, kjer bi otrokom zagotovili varno, začasno in strokovno podprto namestitev.

Vendar vzpostavitev takšnega programa še ni zgolj gradbeno vprašanje. Pred začetkom delovanja bo treba pridobiti ustrezno verifikacijo oziroma drugo potrebno potrditev pristojnega ministrstva, z njim pa bo treba uskladiti tudi organizacijo programa, kadrovske normative in model njegovega financiranja.

Občina bi z investicijo predvsem zagotovila potrebne prostore in infrastrukturo, končni institucionalni in finančni model izvajanja kriznega centra pa bo še treba določiti.

Upravljavec naj bi bil center za socialno delo

Kot prihodnji upravljavec objekta je v investicijskem programu naveden Center za socialno delo Osrednja Slovenija - zahod, investitor pa je občina Kočevje.

Projekt je tako zastavljen precej širše od zgolj obnove dolga leta neizkoriščene nekdanje trgovine. Če bo občini uspelo zagotoviti predvideno financiranje in projekt izpeljati po zastavljenem časovnem načrtu, bo objekt na Kidričevi dobil povsem novo javno in predvsem socialnovarstveno vlogo.

Prostor tudi za mladostnike

Druga ključna vsebina bo Mladinski dnevni center, namenjen otrokom in mladostnikom približno med šestim in 18. letom.

V njem so predvideni učna pomoč, individualna in skupinska podpora, razvoj socialnih, digitalnih, finančnih in življenjskih kompetenc, ustvarjalne ter gibalne dejavnosti, preventivno delo in vključevanje mladih v lokalno skupnost.

Za razliko od kriznega centra bi se mladinski dnevni center lahko organiziral in financiral tudi neposredno kot občinski program.

A vsebine se pri teh dveh programih ne končajo. 

V objektu naj bi prostor dobile tudi izobraževalne, ustvarjalne, kulturne, gibalno-rekreacijske, društvene in prostovoljske dejavnosti. 

Posamezni prostori bodo namenjeni skupinskemu delu, individualnemu svetovanju, učenju, ustvarjanju, druženju, počitku in delu strokovnega osebja.

Krizni center bo zaradi varovanja zasebnosti otrok funkcionalno ločen od bolj odprtih programov in organiziran kot samostojen ter nadzorovan del objekta.

Projekt vreden več kot 2,1 milijona evrov

Celotna investicija je po tekočih cenah ocenjena na 2.113.391 evrov z davki na dodano vrednost.

Občina načrtuje, da bi največ 1,1 milijona evrov pridobila iz nepovratnih sredstev javnega razpisa JR REVITAL OPO 2027, preostanek - nekaj več kot milijon evrov - pa bi zagotovila iz lastnega proračuna.

Pomembno pa je, da nepovratna sredstva v tem trenutku še niso zagotovljena. Investicijski program predvideva kandidaturo na razpisu in temu prilagojeno finančno konstrukcijo projekta.

Glavnina gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je predvidena v letih 2027 in 2028, zaključek celotnega projekta pa trenutno načrtujejo za junij 2028.

Ne le nova notranjost, tudi sončna elektrarna in učni vrt

Prenova pa ne bo zajemala le notranjih prostorov.

Predvidena je celovita gradbena in energetska sanacija, prenova strojnih in elektroinštalacij ter izvedba novega sistema ogrevanja, hlajenja in prezračevanja. 

Objekt naj bi dobil tudi približno 30-kilovatno sončno elektrarno, baterijski hranilnik z zmogljivostjo približno 35 kilovatnih ur ter centralni sistem za nadzor in upravljanje energije.

Načrtujejo tudi ureditev zunanjih zelenih površin, zbiranje in ponovno uporabo deževnice, zasaditev dreves in medovitih rastlin, kolesarsko infrastrukturo ter skupnostni oziroma učni vrt.

Objekt ima po podatkih energetskega pregleda 684,42 kvadratnega metra kondicionirane površine, po vzpostavitvi vseh načrtovanih programov pa investicijski dokument okvirno predvideva tudi 11 novih delovnih mest.