Želite biti vedno na tekočem? Izberi Dolenjskainfo kot prednostni vir na Googlu.

Peter Pirc se je odločil: Znova želi voditi kočevsko šolo, ob tem pa opozarja na vse večjo težavo

| v Lokalno

V luči razpisa za novo petletno ravnateljsko obdobje Osnovne šole Zbora odposlancev, ki se bo začelo prihodnjega aprila, je sedanji ravnatelj Peter Pirc razkril, ali se bo znova potegoval za vodenje šole in spregovoril o dosežkih ter izzivih prihodnosti.

Na Osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje so pripravili javni razpis za ravnatelja oziroma ravnateljico, novi petletni mandat naj bi se začel 16. aprila prihodnje leto.

V razpisu je posebna pozornost namenjena vključevanju romskih učencev. Kandidati morajo namreč v programu vodenja predstaviti konkretne cilje in ukrepe za njihovo redno obiskovanje pouka, doseganje standardov znanja ter sodelovanje s starši in pristojnimi institucijami.

Ob tem se zastavlja vprašanje, ali bo šolo še naprej želel voditi dosedanji ravnatelj Peter Pirc, ki je na njenem čelu že več kot desetletje.

Za Dolenjskainfo je potrdil, da se je odločil za ponovno kandidaturo, čeprav odločitev ni bila povsem samoumevna.

»Odločitev ni bila povsem samoumevna, ker sem imel tudi nekaj drugih povabil in je tudi vodenje šole danes bistveno zahtevnejše kot pred že sedaj dobrim desetletjem, ko sem s to funkcijo začel.«

Kot pojasnjuje, ga delo z učenci, sodelavci in starši še vedno veseli in motivira. Obenem ima jasno vizijo, kaj želi skupaj s kolektivom doseči v naslednjih petih letih, zlasti ob napovedanih spremembah v šolstvu.

Svojo odločitev razume tudi kot dolžnost do lokalne skupnosti, ki ji je, kot pravi, zelo predan.

»Šola mora ponuditi znanje, učenec mora opravljati svoje dolžnosti«

Svoje dosedanje delo ocenjuje kot zelo uspešno, pri čemer zasluge pripisuje predvsem kolektivu. Poudarja, da je imel v vseh letih vodenja podporo sveta šole, sveta staršev, ustanovitelja in učiteljskega zbora.

Ponosen je na povezanost zaposlenih, strokovno delo, sodelovanje s starši ter številne projekte, s katerimi se je šola uveljavila tudi širše po Sloveniji.

A opozarja, da šole vse pogosteje prevzemajo odgovornost za težave, na katere nimajo neposrednega vpliva.

»Včasih se od učiteljev pričakuje, da bodo rešili prav vse težave družbe, pri tem pa se nekoliko pozablja na odgovornost staršev in učencev.«

Pri tem je jasen:

»Šola mora ponuditi znanje, pomoč, varnost in priložnost, učenec mora opravljati svoje dolžnosti, starši pa morajo prevzeti svoj del odgovornosti.«

Pri romskih učencih opažajo velik napredek

Posebej izpostavlja spremembe na področju vključevanja romskih učencev, ki so po njegovih besedah rezultat dolgoletnega vztrajnega dela zaposlenih in sodelovanja z drugimi institucijami.

»Napredek je izjemen. In to povem z velikim zadovoljstvom, saj vem, koliko let vztrajnega dela celotnega kolektiva je bilo potrebnih, da smo prišli do današnjega stanja.«

Kot pojasnjuje, so se pred leti soočali z zelo nerednim obiskovanjem pouka in zahtevnimi vzgojnimi situacijami. Danes pa romski učenci po njegovih navedbah redno obiskujejo šolo, starši se odzivajo in opravičujejo odsotnosti, odnosi med učenci pa so se bistveno izboljšali.

Občutno manj je tudi težjih vzgojnih težav. Kot pravi, jih v preteklem šolskem letu niso imeli.

Do izboljšanja niso prišli z enim projektom, temveč z vsakodnevnim delom, jasnimi pravili, doslednostjo in pogovori z družinami. Pomembno vlogo pripisuje tudi sodelovanju s centrom za socialno delo, občino, policijo in drugimi institucijami.

»Pravi uspeh bo, ko bo pridobil poklic in se zaposlil«

Kljub napredku pri obiskovanju pouka Pirc opozarja, da je pred šolo zdaj nov, morda še pomembnejši izziv.

»Uspešna vključitev romskega učenca ni zgolj to, da devet let obiskuje osnovno šolo. Pravi uspeh bo, ko bo nadaljeval izobraževanje, pridobil poklic in se zaposlil.«

Zato želi v prihodnje še več pozornosti nameniti doseganju predpisanih standardov znanja in nadaljevanju izobraževanja.

Pomemben cilj je tudi uspešno zaključevanje sedmega razreda, ki lahko ob izpolnjenih pogojih omogoči nadaljevanje izobraževanja v krajših poklicnih programih.

Ob tem razkriva, da so letos že dosegli prve pomembne premike pri vpisovanju romskih učencev v srednjo šolo. Na tem področju pričakuje tudi več sistemske podpore države.

Pred šolo velike spremembe, izziv tudi pomanjkanje kadra

V prihodnjih petih letih bo po njegovem mnenju eden največjih izzivov ohranjanje kakovostnega znanja, avtoritete učiteljev in odgovornosti vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa.

Pomemben izziv bo tudi uvajanje šolske reforme in sprememb učnih načrtov.

Posebej opozarja na pomanjkanje ustreznega kadra, zaradi katerega bo treba še bolj premišljeno načrtovati zaposlovanje in ustvarjati dobre pogoje za delo.

Nadaljevati želi sodelovanje s starši, razvijanje vrednot, ki jih na šoli sistematično vključujejo v vsakodnevno življenje, ter posodabljanje pogojev za delo v obeh šolskih stavbah.

Dejaven želi ostati tudi pri oblikovanju širših rešitev za slovensko šolstvo, saj sodeluje v več strokovnih skupinah, med drugim v Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Svoje cilje za prihodnje obdobje strne v željo po šoli, v kateri bodo dobri odnosi, znanje in odgovornost hodili z roko v roki.

»Želim si šolo, v kateri bomo znali ohraniti dobre odnose, zahtevati znanje in prevzemati odgovornost – vsak za svoj del.«

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura