Romski svetniki izboljšujejo sodelovanje med občinami in romsko skupnostjo, a težave ostajajo.
Zakon o lokalni samoupravi je leta 2002 določil 20 občin, ki morajo imeti v občinskem svetu vsaj enega romskega svetnika, za kar v občini izvedejo posebne volitve.
Tako predstavniki Romov kot občin ocenjujejo, da je takšna ureditev dobra, saj omogoča boljši pretok informacij med občino in romsko skupnostjo, a opozarjajo tudi na nekatere težave.
O sodelovanju Romov pri sprejemanju odločitev v občini govori 39. člen zakona o lokalni samoupravi. Ta je leta 2002 določil, da imajo na območjih, kjer živi avtohtono naseljena romska skupnost, Romi v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika.
V skladu z zakonom je takšnih občin 20, ležijo pa povečini na skrajnem vzhodu ter na jugovzhodu države. To so Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogašovci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče.
Če občina takšnih volitev ne izvede, jih po določbah zakona izvede Državna volilna komisija, pri čemer se z izvolitvijo predstavnika romske skupnosti število članov občinskega sveta poveča za enega dodatnega člana.
Volitve romskega svetnika potekajo ločeno od splošnih volitev v občinski svet in po večinskem volilnem sistemu. Vodi jih posebna občinska volilna komisija. Pri tem imajo volilno pravico le pripadniki romske skupnosti, ki imajo stalno prebivališče v občini in so vpisani v poseben občinski volilni imenik.
Volitve romskega svetnika praviloma potekajo isti dan kot redne lokalne volitve. Pripadniki romske skupnosti imajo pri tem poleg za župana in člane občinskega sveta posebej še pravico glasovati za romskega svetnika. Izvoljen je kandidat, ki prejme največje število veljavnih glasov.
Volišča za volitve romskega svetnika določi občinska volilna komisija, imenovana posebej v ta namen. Volišča praviloma umesti na ista mesta, kjer potekajo tudi redne lokalne volitve.
Težave z zagotavljanjem kandidatov in volilno udeležbo
Po oceni sogovornikov STA takšne določbe Romom dajejo dovolj dobre možnosti, da izvolijo svojega predstavnika v občinskem svetu in s tem neposredno sodelujejo pri odločanju o občinskih zadevah, se pa pogosto zaplete v praksi. Nemalokrat se namreč zgodi, da za volitve romskega svetnika ni nobenega kandidata in je treba volitve ponavljati, ali pa da je volilna udeležba zelo nizka. Zgodilo se je že, da na volitve ni prišel nihče od upravičencev.
Kljub temu se po besedah predsednika Foruma romskih svetnikov Slovenije Darka Rudaša število kandidatov za romske svetnike počasi, a vendarle, iz mandata v mandat povečuje.
»To pomeni, da je romska skupnost nekako prepoznala, da lahko na ta način aktivno sodeluje pri odločanju o zadevah v okolju, v katerem živi,« pravi.
Nizka udeležba je po njegovi oceni med drugim posledica tega, da znotraj romske skupnosti pogosto še vedno primanjkuje zaupanja v izvoljene svetnike. Del romskega prebivalstva namreč meni, da svetniki po izvolitvi pozabijo na težave v svojih naseljih ali pa zastopajo le interese lastne družine in ne celotne skupnosti.
Takšni pomisleki so po njegovih besedah v posameznih primerih upravičeni. Da bi težavo rešili, bi bilo po njegovi oceni smiselno uvesti možnost odpoklica romskega svetnika.
»Takšen institut bi namreč problematičnim romskim svetnikom dal vedeti, da biti svetnik ni samo pravica, ampak je tudi dolžnost in odgovornost,« pravi.
Zavedati pa se je treba, da romski svetnik ni zgolj zagovornik romske skupnosti, ampak odloča o vseh občinskih zadevah in mora slediti tudi širšim interesom, pravi.
Ena od stvari, ki bi jih bilo treba spremeniti v zakonodaji, ki zadeva Rome, je po oceni Rudaša tudi število občin, v katerih morajo imeti romskega svetnika.
»Zakon trenutno določa, da je takšnih občin 20, po moji oceni pa bi jih moralo biti vsaj 25. Država namreč denar za reševanje romskih vprašanj po zakonu o financiranju občin namenja 25 občinam, kar torej pomeni, da je občin, kjer živijo večje romske skupnosti, vsaj pet več,« pravi. Posebej bi si želel, da bi romskega svetnika imeli v Ribnici.
V Kočevju pozitivne izkušnje s sodelovanjem romske skupnosti pri sprejemanju občinskih odločitev
V občini Kočevje, kjer živi ena večjih romskih skupnosti v državi, imajo z romskim svetnikom pozitivne izkušnje, pravi župan Gregor Košir. Z delovanjem v občinskem svetu in odnosom občine do njega ima pozitivne izkušnje tudi romski svetnik Marjan Hudorovič. Občutek ima, da je v občinskem svetu slišan.
»Kar sprejmemo, se tudi uresniči. Trenutno imajo naselja v občini pitno vodo in elektriko, tudi na ostalih področjih se stvari postopoma urejajo,« je dejal za STA.
S predstavniki občine so po njegovih besedah v dobrih odnosih.
»Smo spoštljivi eden do drugega. Z županom redno komunicirava. Izpeljemo večino tistega, kar se dogovorimo,« je dejal. Je pa po drugi strani tudi res, da bo treba narediti še precej, da bodo stvari takšne, kot si vsi skupaj želijo, dodaja.
Župan Košir kot glavni razlog, da razmere še vedno niso take, kot bi si jih želeli, vidi predvsem v neobiskovanju šole s strani romskih otrok in v pasivnosti Romov pri zaposlovanju.
Opozarja, da če Romi ne bodo obiskovali šole in se zaposlovali, njihove integracije v družbo ni pričakovati. Na tem področju so po njegove prepričanju potrebne nadaljnje zakonske spremembe, ki pa jih mora sprejeti država.
Na uradu vlade za komuniciranje v zvezi s tem pravijo, da morebitne konkretne spremembe zakonodaje v tem trenutku še niso predvidene. Trenutno je namreč vlada v fazi oblikovanja delovne skupine. Ta bo nato bo obravnavala širši nabor ukrepov in morebitnih sistemskih sprememb, so navedli za STA.
