Evropski poslanci povezovali štiri države, pot zaključili v Pulju

Evropski poslanci Matjaž Nemec, Andreas Schieder in Marko Vešligaj, vsi člani poslanske skupine socialistov in demokratov S&D, so v petek končali dvodnevno turnejo Alpe Adria S&D Tour 2026. Drugi dan je bil posvečen slovenski in hrvaški Istri ter vprašanju, kako lahko štiri države regije skupaj ukrepajo ob naravnih nesrečah.

Pot so začeli v Kopru, kjer so pred hotelom Grand Koper pojasnili, kaj so v prvem dnevu videli na Koroškem, Gorenjskem in Goriškem in kaj pričakujejo od drugega dne na obali in v Istri.

Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko oziroma Primorsko-notranjsko regijo, je poudaril pomen evropske solidarnosti in čezmejnega sodelovanja ob naravnih ter drugih nesrečah.

»Pred vami je izredno, izredno težko breme v evropskem prostoru: ne samo povezovanja, tudi solidarnosti in pomoči. Hvala Evropskemu parlamentu za mehanizme podpore in pomoči. Slovenija je prva evropska država, ki je iz tega mehanizma tudi lansko leto prejela 45 tovornih vozil,« je povedal Curk.

Ob tem se je evropskim poslancem zahvalil za njihov odziv ob nesrečah, ki so prizadele Avstrijo, Hrvaško, Italijo in Slovenijo. »Vaš glas je omogočil še hitrejši vzvod mednarodne pomoči in s tem tudi roko pomoči tistim, ki jih je nesreča, nezgoda ali naravna katastrofa prizadela.«

Posebej je izpostavil sodelovanje držav na območju Alpe-Adria. »Alpe Adria ni neka tvorba posameznih držav, ampak je vzgled znotraj Evropske unije. To so edine države med 27 državami Evropske unije, kjer imajo vse obmejne občine in pokrajine med seboj podpisane sporazume humanitarnosti in solidarnosti, kar pomeni tudi odprtost meja v primeru nesreč ali nezgod.«

Curk se je zahvalil tudi slovenskemu evropskemu poslancu Matjažu Nemcu, ki je po njegovih besedah ob katastrofalnih poplavah v Sloveniji skupaj s predsednikom Uefe Aleksandrom Čeferinom pomagal povezati evropsko solidarnost in pomoč.

»Finančna pomoč je bila takrat zbrana iz Evrope v znesku 55 odstotkov in 45 odstotkov iz Slovenije. Potrditev, da je Evropa ena družina in eno srce,« je sklenil Curk.

Po Parenzani do letališča

Iz Kopra so po kolesarski poti Parenzana z električnimi kolesi prevozili obalo do Sečovelj, s postanki v Izoli, Strunjanu, Luciji in Portorožu. Nekdanja ozkotirna železnica med Trstom in Porečem je danes ena najbolj obiskanih čezmejnih kolesarskih poti v regiji.

Na Letališču Portorož so se poslanci srečali z vodstvom letališča in predstavniki Civilne zaščite Republike Slovenije. Slovenija ima od lani štiri gasilska letala Air Tractor, ki jih je v višini 15,5 milijona evrov sofinancirala Evropska unija, uprava za zaščito in reševanje pa se z Avstrijo, Hrvaško in Italijo dogovarja o sporazumih, ki bi tem letalom omogočili gašenje tudi v obmejnih območjih sosed.

V Bujah z župani Istre in gasilci

Iz Sečovelj so poslanci s kolesi prečkali mejo in v Bujah v prostorih prostovoljnega gasilskega društva srečali župane Istre in predstavnike hrvaških gasilcev.

Požar na Krasu leta 2022, največji v zgodovini Slovenije, ki se je razširil tudi v Italijo, so gasila letala in helikopterji iz sedmih držav, slovenska in hrvaška civilna zaščita pa sta od takrat v evropskem projektu Odziv oblikovali skupne protokole ukrepanja in vadbeni center za čezmejno usposabljanje.

Zaključek v Pulju

Turneja se je končala v Pulju, kjer je poslance v mestni hiši sprejel župan Peđa Grbin. Pred sprejemom za istrske župane in goste so podali zaključno oceno dveh dni, v katerih so z električnimi vozili, vlakom in kolesi prepotovali okoli 450 kilometrov skozi štiri države.

Hrvaški evropski poslanec Marko Vešligaj je poudaril, da je pobuda Alpe-Jadran nastala z namenom tesnejšega povezovanja Hrvaške, Slovenije, Italije in Avstrije ter spodbujanja novih skupnih projektov.

»V teh dneh smo obiskali Avstrijo, Slovenijo in Italijo, pot pa zaključujemo na Hrvaškem. Začeli smo v Celovcu, nadaljevali proti Jesenicam, Mostu na Soči, Novi Gorici in Gorici, obiskali Trst, nato Koper in Buje ter pot zaključili v Pulju,« je povedal Vešligaj.

Po njegovih besedah je boljše čezmejno sodelovanje za prebivalce obmejnih območij vprašanje socialne varnosti in kakovosti življenja.

»Ljudje, ki živijo na obmejnih območjih Hrvaške, Slovenije, Italije in Avstrije, potrebujejo boljše meddržavno in čezmejno sodelovanje. To je vprašanje socialne varnosti, pa tudi kakovosti življenja v teh krajih,« je poudaril.

Posebej je izpostavil sodelovanje držav pri naravnih nesrečah. Kot je dejal, so tudi letošnji požari pokazali, da se posamezna država na velike naravne nesreče težko odzove sama.

»Požar ne pozna meja in meje nam ne smejo biti ovira za boljše in kakovostnejše sodelovanje. Še dodatno moramo izboljšati interoperabilnost, medsebojno sodelovanje in komunikacijo,« je dejal Vešligaj.

Kot primer dobre prakse je navedel gasilce iz Buj, ki sodelujejo s slovenskimi kolegi. Opozoril je tudi na možnosti za izboljšanje čezmejnih zdravstvenih storitev in prometnih povezav.

»Podpiramo pobudo Istra-Nord, ki želi bolje prometno povezati Pulj s Trstom ter Reko z Ljubljano. Potrebujemo boljšo povezanost ob meji in kakovostnejše javne storitve,« je povedal.

Kot enega najbolj perečih problemov je izpostavil tudi dostopnost stanovanj. Po njegovih besedah cene rastejo zaradi turizma, kratkoročnega oddajanja, večjega povpraševanja in vse večje mobilnosti prebivalcev.

»Zavzemamo se, da bi mesta dobila neposredna sredstva za stanovanjsko politiko. Mesta in župani so najbližje ljudem in lahko izvajajo projekte, ki bodo omogočili dostopnejše stanovanje,« je dejal.

Vešligaj je ob koncu poudaril, da delo evropskih poslancev ne sme ostati omejeno na Bruselj.

»Naše delo zagotovo ni samo v bruseljskih hodnikih. Naše delo je biti tukaj, na terenu, se pogovarjati z ljudmi in nato njihove potrebe prenesti v evropsko zakonodajo, da bi imeli boljše in kakovostnejše življenje,« je sklenil.

Župan Pulja Grbin pa je izpostavil predvsem problem dostopnega stanovanja, ki po njegovih besedah ni omejen samo na Pulj ali Istro.

»To je eden najbolj perečih problemov ne samo pri nas v Pulju in Istri, ampak tudi na Hrvaškem, v Italiji, Sloveniji in Avstriji - vprašanje dostopnega stanovanja,« je povedal Grbin.

Po njegovih besedah je k pritisku na hrvaški nepremičninski trg prispevala tudi liberalizacija po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo.

»Ko se je naš nepremičninski trg liberaliziral in so lahko državljani drugih držav članic kupovali nepremičnine pod enakimi pogoji, je to ustvarilo dodaten pritisk in dvignilo cene. Zato je prav, da se za gradnjo dostopnih stanovanj uporablja tudi denar iz evropskih skladov,« je poudaril.

Pulj po njegovih besedah skupaj z državno agencijo sodeluje pri programu gradnje 65 stanovanj. Obenem je napovedal nov korak na področju zadružnega stanovanjskega modela.

»Ustanovljena je stanovanjska zadruga Pragrande in vpisana v sodni register. Prihodnji teden bomo kot mesto Pulj začeli posvetovanje o spremembah odločitev, ki bi nam morale omogočiti nadaljnje korake, da bi ta stanovanjska zadruga zaživela,« je povedal Grbin.

Cilj je, da bi Pulj postal prvi hrvaški primer takšnega stanovanjskega modela po vzoru Dunaja.

»Ne pretiravam, ko rečem, da je takšen sistem stotisočem prebivalcev Dunaja omogočil življenje v sicer dragem mestu pod zelo ugodnimi pogoji, ki so pogosto ugodnejši od tistih, ki jih imamo danes v Pulju,« je poudaril.

Grbin je ob koncu poudaril, da je težave mogoče reševati le s sodelovanjem evropske, državne, regionalne in lokalne ravni.

»Nismo otok. Povezani smo in odvisni drug od drugega. Problemov, ki se pojavljajo povsod, ne moremo reševati tako, da vsak od nas deluje zase,« je sklenil.

Karavana je v dveh dneh povezala Celovec, Jesenice, Bohinj, Posočje, Novo Gorico, Trst, slovensko obalo in Istro. Na vsakem postanku so poslanci zbirali konkretne primere, ki jih bodo prenesli v razprave o čezmejni mobilnosti, mehanizmu civilne zaščite in prihodnjem proračunu Evropske unije.