Slovenci postajamo zbiratelji, delež kupcev je zrasel za več kot 60 odstotkov.
Nižja cena ostaja glavni razlog za nakup rabljenih izdelkov, saj jo med glavnimi razlogi navaja 70 odstotkov Slovencev, 41 odstotkov vprašanih pa izpostavlja tudi široko ponudbo.
Skoraj 70 odstotkov Slovencev je že kdaj kaj kupilo prek malih oglasov, kar 83 odstotkov pa jih pravi, da imajo doma vsaj eno stvar, ki bi jo lahko prodali. Podatki raziskave Valicona, ki je bila izvedena med 3. aprilom in 19. majem 2026 na vzorcu 1021 prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 75 let, kažejo, da sta nakup in prodaja rabljenih predmetov za velik del ljudi že del vsakdanjih nakupovalnih in potrošniških navad.
»V naših domovih je očitno precej več vrednosti, kot se je zavedamo. Skoraj vsak ima v omari, kleti, garaži ali na podstrešju nekaj, česar ne uporablja več, nekomu drugemu pa bi lahko prišlo zelo prav. Zanimivo je predvsem, da prodaja rabljenih stvari ni povezana samo z zaslužkom. Vse bolj gre tudi za odnos do stvari – če je nekaj še uporabno, se nam zdi škoda, da bi ostalo pozabljeno v omari ali končalo med odpadki,« je dejal Klemen Petelin, vodja marketinga na bolha.com.
Prodaja ni več samo način za dodaten zaslužek
Razlogi za prodajo kažejo, da Slovenci rabljenih stvari ne prodajajo zgolj zaradi denarja. Za 63 odstotkov vprašanih je glavni motiv kombinacija dveh razlogov: želijo, da še uporabna stvar ostane v uporabi, ob tem pa z njo tudi nekaj zaslužijo.
Hkrati narašča delež tistih, ki stvari prodajajo predvsem zato, ker se želijo znebiti tistega, česar ne uporabljajo več. Pred dvema letoma jih je bilo 27 odstotkov, letos 31 odstotkov.
»To je zelo vsakdanja dilema. Doma imamo stvari, ki so povsem uporabne, vendar jih že leto ali dve nismo vzeli v roke. Zavreči jih ne želimo, obdržati jih nima smisla. Prodaja je v takem primeru logična tretja možnost: pridobimo nekaj prostora, nekaj denarja, stvar pa uporablja nekdo, ki jo potrebuje,« je pojasnil Petelin.
V omarah in kleteh se skriva veliko neizkoriščene vrednosti
Najbolj zgovoren podatek raziskave je morda prav pogled v slovenske omare, kleti, garaže in podstrešja. Kar 83 odstotkov vprašanih pravi, da imajo doma nekaj, kar bi lahko prodali.
Ta delež se že več let giblje med 80 in 83 odstotki, kar kaže, da ima velika večina ljudi doma stvari, ki jih ne uporablja več, a bi jih lahko prodala.
Hkrati ima večina tistih, ki se lotijo prodaje, z njo dobre izkušnje. 71 odstotkov vprašanih je prek malih oglasov že uspešno prodalo kakšen izdelek, le sedem odstotkov pa jih je poskusilo, vendar neuspešno. Le približno desetina vprašanih je povsem zunaj sveta prodaje rabljenih stvari.
Zbirateljstvo med Slovenci v vzponu
Med opaznejšimi spremembami, ki jih razkriva raziskava, je rast zanimanja za zbirateljske predmete. Delež ljudi, ki jih kupujejo prek malih oglasov, se je v treh letih povečal s 16 na 26 odstotkov. To pomeni več kot 60-odstotno rast, zbirateljski predmeti pa so se med kategorijami nakupov povzpeli že na drugo mesto.
Podatek kaže, da pri nakupovanju iz druge roke ne gre več le za iskanje ugodnejših vsakodnevnih izdelkov. Pomembno vlogo imajo tudi hobiji, osebni interesi in zbirateljstvo – področje, pri katerem je lahko vrednost posameznega predmeta za kupca precej bolj osebna kot zgolj denarna.
»Pri zbirateljstvu ne gre nujno za velike vrednosti. Ljudje iščejo knjige, stripe, stare igrače, plošče, športne predmete in številne druge stvari, ki imajo zanje poseben pomen. Predmet, ki je za nekoga samo še navlaka, je lahko za nekoga drugega prav tisto, kar išče že več let,« je dodal Petelin, vodja marketinga na bolha.com.
Enkrat na leto bi bilo smiselno narediti inventuro doma
Raziskava razkriva še zanimiv družbeni konsenz: 76 odstotkov vprašanih se strinja z idejo, da bi morali enkrat na leto pregledati stvari, ki jih ne potrebujemo več, in jih ponuditi naprej.
Takšna letna inventura doma bi bila lahko precej preprosta: pregled garderobe, otroških stvari, športne opreme, knjig, elektronike, pohištva, orodja in predmetov, ki že mesece ali leta stojijo neuporabljeni.
»Če bi vsak enkrat na leto odprl omare, pogledal v klet in garažo ter se vprašal, česa v zadnjem letu sploh ni uporabljal, bi verjetno skoraj vsak našel nekaj stvari. Raziskava kaže, da se Slovenci z idejo, da uporabnih predmetov ne bi po nepotrebnem hranili ali zavrgli, zelo strinjamo. Naslednji korak je samo še to, da to spremenimo v navado,« je še dodal vodja marketinga na bolha.com.
Rabljene stvari postajajo običajen del nakupovanja
Nakupovanje rabljenih stvari je danes izkušnja velikega dela prebivalstva. Skoraj 70 odstotkov vprašanih je že kdaj kaj kupilo prek malih oglasov.
Najpogostejši razlog ostaja cena.
Kot enega od dveh glavnih razlogov za nakup rabljenih izdelkov jo navaja 70 odstotkov vprašanih, kar je dve odstotni točki več kot lani in štiri odstotne točke več kot leta 2023. Toda cena ni edini razlog. Kar 41 odstotkov ljudi med ključnimi razlogi navaja tudi široko ponudbo.
»Pri rabljenih stvareh pogosto pomislimo predvsem na prihranek, vendar podatki kažejo širšo sliko. Ljudje iščejo tudi stvari, ki jih drugje težko dobijo: starejše modele, rezervne dele, posebne kose pohištva, zbirateljske predmete ali preprosto izdelek, za katerega ne vidijo razloga, da bi ga kupili novega. Nakup iz druge roke tako postaja povsem običajen del premišljenega nakupovanja,« je povedal Petelin.
