Spremembe na področju dolgotrajne oskrbe prinašajo tudi finančne novosti za stanovalce domov za starejše.
Stanovalcem domov za starejše, ki so bili zaradi postopnega uvajanja sistema dolgotrajne oskrbe postavljeni v manj ugoden finančni položaj, je namenjen poseben ukrep za izenačitev plačil.
Državni zbor je septembra sprejel zakon o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki med drugim ureja tudi razlike pri plačevanju storitev institucionalnega varstva.
Cilj sprememb je odpraviti neenako obravnavo oskrbovancev, ki je nastala zaradi postopnega uvajanja novega sistema in daljših postopkov odločanja o pravicah.
Kdo je upravičen do poračuna?
Zakon omogoča poračun za nazaj v obliki dobropisa za tiste oskrbovance, ki so bili po 1. decembru 2025 zaradi postopnega uvajanja dolgotrajne oskrbe in daljših postopkov odločanja v manj ugodnem finančnem položaju.
To pomeni, da poračun ni namenjen samodejno vsem stanovalcem domov za starejše.
Upravičenost je odvisna od okoliščin posameznega stanovalca, njegove vključitve v institucionalno varstvo in razlik v plačilih, ki so nastale v prehodnem obdobju.
Namen ukrepa je, da primerljivi uporabniki oskrbe zaradi administrativnih postopkov ne bi bili finančno neenako obravnavani.
Plačila bodo začasno izenačena
Poleg poračuna zakon uvaja tudi začasno izenačitev plačil za določene stanovalce institucionalnega varstva s plačili uporabnikov dolgotrajne oskrbe v institucijah.
Ukrep velja od 1. oktobra 2026 do 31. decembra 2027 oziroma do izvršljivosti odločbe o pravici do dolgotrajne oskrbe, če je ta izdana prej.
S tem želi država preprečiti, da bi stanovalci zaradi časovnih razlik pri odločanju o pravicah plačevali različne zneske za primerljivo oskrbo.
Koliko denarja bodo dobili nazaj?
Enotnega zneska, ki bi pripadal vsem upravičencem, ni.
Višina morebitnega poračuna je odvisna od posameznega primera, obdobja upravičenosti in razlike med dejansko plačanimi stroški ter zneskom, ki bi ga stanovalec moral plačati po izenačenem načinu obračunavanja.
Poračun je predviden v obliki dobropisa, zato ga ni mogoče enačiti s splošnim denarnim nakazilom vsem stanovalcem.
Stanovalci in njihovi svojci lahko podrobnejše informacije o obračunih pridobijo pri izvajalcu institucionalnega varstva.
Spremembe tudi za zaposlene v domovih
Interventni zakon poleg finančnih ukrepov za oskrbovance prinaša tudi dodatke za zaposlene.
Zaposleni pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe in pomoči družini na domu, ki neposredno izvajajo storitve dolgotrajne oskrbe, osnovno oziroma socialno oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo, so za polni delovni čas upravičeni do začasnega dodatka v višini 300 evrov bruto mesečno.
Za druge zaposlene pri teh izvajalcih je predviden dodatek v višini 150 evrov bruto mesečno za polni delovni čas.
Dodatki so del začasnih ukrepov za izboljšanje kadrovskih razmer in stabilnejše delovanje sistema dolgotrajne oskrbe.
Cilj je bolj dostopna in pravičnejša oskrba
Novi ukrepi so namenjeni odpravljanju težav, ki so se pokazale ob vzpostavljanju sistema dolgotrajne oskrbe.
Poleg izenačitve plačil in poračunov zakon omogoča tudi hitrejše prilagajanje storitev uporabnikom ter poenostavitev nekaterih postopkov.
Večina začasnih ukrepov je predvidena do konca leta 2027, v tem obdobju pa država načrtuje nadaljnje prilagoditve sistema.
