Sodelujoči na posvetu z naslovom Dostojanstvo v starosti v Državnem svetu so opozorili na nujnost bolj spoštljivega odnosa do starejše populacije, ki je pogosto odrinjena na rob družbe in obravnavana kot družbeni strošek.
V organizaciji Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Socialne zbornice Slovenije in Univerze Alma Mater Europaea se je odvil posvet Dostojanstvo v starosti.
Z namenom zagotavljanja dostojnejšega in bolj kakovostnega življenja za starejšo populacijo so sodelujoči spregovorili o njenem gmotnem položaju, socialni izključenosti, zlorabah in nasilju, tako fizičnem, psihičnem in ekonomskem ter omejitvah pri dostopu do storitev in želji po okrepljenem medgeneracijskem sodelovanju na različnih družbenih področjih.
Ozavestiti širšo in tudi politično javnost
Predsednik Komisije Državnega sveta RS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Danijel Kastelic je uvodoma poudaril, da je namen posveta ozavestiti širšo in tudi politično javnost o potrebah starejše populacije v državi, ob zavedanju, da se današnja družba bistveno razlikuje od družbe pred nekaj desetletji.
»Med starejšimi je namreč možno zaznati iskreno željo po več spoštljivega odnosa, do priznavanja njihovega doprinosa družbi na različnih področjih in tudi do omogočanja lažjega in kakovostnejšega dostopa do storitev javnih služb, saj imajo mnogi s tem slabe izkušnje,« je pojasnil.
Dodal je, da bodo sodelujoči na posvetu, ki prihajajo iz različnih področij, orisali načine za zagotavljanje bolj dostojnega in kakovostnega življenja starejše populacije.
Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v uvodu spomnil, da naj bi se po podatkih Statističnega urada Slovenije v prihodnjih desetletjih starostna sestava prebivalstva Slovenije bistveno spremenila.
Če so leta 2008 prebivalci, stari 65 let ali več, predstavljali približno 16,3 odstotka prebivalstva Slovenije, se je do leta 2023 ta delež zvišal že na 21 odstotkov.
»Vključujoča in zdrava družba, ki uravnoteženo skrbi za vse svoje generacije in posameznike v njej, ne vznikne sama od sebe.
Je plod zavestnih in intenzivnih vlaganj v ozaveščanje o nujnosti spoštovanja starejših, o medgeneracijskem razumevanju in sodelovanju,« je izpostavil.
Dodal je, da bi morali pri oblikovanju zakonskih ter drugih ukrepov na področju skrbi za starejše v prvi vrsti prisluhniti njim samim.
Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič je poudaril, da dostojanstvo v starosti ni samo vprašanje posameznika, temveč odraz vrednot celotne družbe.
»Človekove pravice so tiste, ki jamčijo dostojanstvo; in spoštovanje človekovih pravic je tisto, ki zagotavlja dostojanstvo.«
Med ključnimi poudarki govora je bil tudi poziv k skupni odgovornosti: »Vse to so izzivi, ki jih ne more reševati samo vlada. Potrebujemo sodelovanje vseh – stroke, civilne družbe, lokalnih skupnosti in gospodarstva.«
»Med krčenje človekovih pravic spada tudi starizem,« je poudaril Omladič.
Povedal je še, da je človekovo dostojanstvo okrnjeno tudi s prikrajšanjem oziroma nedostopnostjo socialnih, zdravstvenih in drugih storitev.
Nov steber oziroma prispevek za dolgotrajno oskrbo ima za cilj preseči nedostopnost oziroma vsem omogočiti dostop do kakovostne dolgotrajne oskrbe.
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež je spregovoril o gmotnem položaju uživalcev pokojnin in delovnih invalidov, ki ga zavod ugotavlja v letnih poročilih.
Pravice iz obveznega zavarovanja, ki so izrazito socialne narave in pomembno vplivajo na gmotni položaj uživalcev najnižjih pokojnin, so odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove, najnižja starostna, predčasna ali invalidska pokojnina, zagotovljena starostna ali invalidska pokojnina, zagotovljena vdovska pokojnina, najnižji znesek invalidske pokojnine ter najnižji znesek pokojnine uživalcev, ki so opravljali kmetijsko dejavnost in izpolnjujejo predpisani pogoj pokojninske dobe ter letni dodatek.
Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjana Milavec je kot ključne ukrepe za izboljšanje kakovosti življenja starejših in zagotavljanje njihove varnosti, dostojanstva ter enakopravnosti v družbi izpostavila vzpostavitev kriznih namestitev za starejše, tudi žrtve nasilja, reformo skrbništva, izboljšanje dostopa do materialne pomoči, krepitev dolgotrajne oskrbe, medresorsko sodelovanje za celovito podporo starejšim, ukinitev dolžnosti preživljanja staršev s strani otrok ter kadrovske krepitve na Centrih za socialno delo in zagotovitev finančnih sredstev za izobraževanje.
Poudarila je, da je treba pri pripravi ukrepov slediti načelu »Nič o starejših brez starejših«.
Predstavnica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman, ki v Državnem svetu zastopa področje zdravstva, je poudarila, da ne smemo pozabiti na zdravstveno nego, ki je prav tako izrednega pomena za zagotavljanje kakovostnih storitev in dostojne strokovne obravnave starejših.
Podlago za to predstavljajo tudi ustrezni kadrovski standardi in normativi v zdravstveni negi, ki pa še vedno niso sprejeti, je bila kritična Ažman.
»Vložek v ljudi, v zdravstveno nego in oskrbo, je naložba v družbo,« je sklenila.
Predsednica upravnega odbora Socialne zbornice Slovenije Mara Ovsenik je spomnila, da osebno dostojanstvo predstavlja temeljno spoštovanje in priznavanje vrednosti posameznikov v družbi, ne glede na spol, starost, telesno stanje ali socialni položaj.
»Za obravnavanje vprašanj osebnega dostojanstva ranljivih skupin in spodbujanje vključevanja starejših odraslih v družbeno življenje je ključna pobuda politike za obravnavo intervencij na ravni skupnosti in ciljno usmerjeno usposabljanje za osveščanje diskurza, ki obravnava presečišče med staranjem in sposobnostjo,« je poudarila.
Predstojnica Katedre za socialno gerontologijo Alma Mater Europaea Jana Goriup je pojasnila, da ageizem, stereotipi, predsodki in diskriminacija, usmerjeni proti posameznikom na podlagi njihove starosti, ostajajo ena najbolj razširjenih, zakoreninjenih in premalo osveščenih oblik pristranskosti po vsem svetu.
Ugotovitve različnih raziskav kažejo na nujnost ukrepanja proti ageizmu, ageističnim praksam in gerontofobiji, ki spodkopavajo družbeno kohezijo in blaginjo starejših ljudi.
»Premik od ageističnih odnosov vključuje boljše medgeneracijsko razumevanje in poudarjanje sodelovanja starejših odraslih na različnih področjih,« je izpostavila Goriup.
Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Zdenka Jan je spregovorila o preprečevanju nasilja nad starejšimi in pomoči žrtvam nasilja.
»Nasilje je vse kar boli, straši, poniža in je storjeno proti naši volji.
Najhuje je, ko se dogaja tam, kjer bi morali biti varni, zaščiteni in ljubljeni,« je poudarila.
Predsednica Strokovnega sveta Socialne zbornice Slovenije Suzana Oreški je poudarila, da se mora dolgotrajna oskrba kot instrument za zagotavljanje dostojanstvene oskrbe izvajati odzivno, sočutno in humano.
»Odločevalci morajo poskrbeti za vzpostavitev pogojev za sistem integriranih zdravstvenih in socialnih storitev, ki bodo omogočile dolgotrajno oskrbo na način, da bo ta upoštevala avtonomijo in pravice starejših,« je dejala.
Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik je spomnil, da se sistem varstva starejših sooča s pomanjkanjem kadra, preobremenjenostjo zaposlenih in omejenimi finančnimi viri.
»Pomoč na domu in druge oblike oskrbe morajo postati bolj dostopne, saj omogočajo starejšim večjo avtonomijo in dostojanstveno staranje v domačem okolju,« je dejal in dodal, da se skozi odnos države do izvajalcev storitev za starejše odraža tudi odnos do starejših.
Predstavnica Skupnosti organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji Metka Novak je poudarila, da staranje ljudi s posebnimi potrebami predstavlja večplasten izziv.
Razvoj vključujočih in prilagodljivih praks v skrbi zanje je ključen za zagotavljanje enakih možnosti in dostopa do storitev.
Opozorila je, da se pri osebah s posebnimi potrebami diskriminacija na podlagi starosti pogosto prepleta z diskriminacijo zaradi invalidnosti ali posebnih potreb, kar pomeni, da so starejše osebe s posebnimi potrebami dvojno stigmatizirane.
