Ob vse pogostejših sušah in visokih temperaturah postajajo namakalni sistemi vse pomembnejši za zagotavljanje stabilne kmetijske pridelave.
Pomen vlaganj v namakalno infrastrukturo poudarja tudi Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo.
V okviru specifičnega cilja SO2, namenjenega krepitvi tržne usmerjenosti in konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, se izvaja intervencija IRP13 – Izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom.
Intervencija podpira gradnjo namakalne infrastrukture, s katero se povečuje obseg kmetijskih zemljišč, opremljenih za namakanje. Kmetom tako omogoča zanesljivejšo oskrbo z vodo v sušnih obdobjih, prispeva k stabilnejši pridelavi in pomaga pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam.
Konkreten primer izvajanja te podpore je peta faza širitve namakalnega sistema Ormož, ki je bila izvedena s sredstvi intervencije IRP13. Z naložbo so omogočili namakanje na dodatnih 219 hektarjih kmetijskih zemljišč, skupna površina, vključena v namakalni sistem, pa se je povečala na 1040 hektarjev.
Evropa potrebuje lastno pridelavo hrane
O pomenu Skupne kmetijske politike in vlaganj v kmetijstvo je spregovoril Janez Cigler Kralj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
»Za skupno kmetijsko politiko na evropski ravni je jasno, da Evropa pač potrebuje lastno pridelavo hrane. Če nočemo še kakšne lakote, je pač treba vlagati v odpornost evropskega in tudi slovenskega kmetijstva, zato da bomo lastno hrano in krmo za naše rejne živali lahko pridelovali.«
Vlaganja v kmetijsko infrastrukturo, med katero sodijo tudi namakalni sistemi, imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju stabilnejše pridelave hrane. Zanesljivejša oskrba kmetijskih zemljišč z vodo lahko zmanjša vpliv sušnih obdobij na pridelek ter kmetom omogoča boljše načrtovanje pridelave.
Takšne naložbe so skladne z usmeritvami Skupne kmetijske politike, ki med drugim spodbuja konkurenčno in odporno kmetijstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter zagotavljanje prehranske varnosti.
Več kot 1000 hektarjev namakalnih površin
Pomembno pridobitev za lokalno kmetijstvo predstavlja peta faza širitve namakalnega sistema na območju občine Ormož, ki so jo uradno odprli 8. oktobra 2026.
Z razširitvijo za dodatnih 219 hektarjev se je skupna površina kmetijskih zemljišč, vključenih v namakalni sistem, povečala na približno 1040 hektarjev.
Naložba je bila podprta z evropskimi sredstvi v okviru intervencije IRP13 Strateškega načrta SKP 2023–2027 za Slovenijo, ki spodbuja izgradnjo namakalnih sistemov za več uporabnikov.
Kot pojasnjuje Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož, je sistem z razširitvijo pridobil dodatne namakalne površine.
»Seveda gre za veliko pridobitev, konec koncev širitev našega namakalnega sistema. S tem že skupaj zagotavljamo več kot 1000 hektarjev, se pravi namakalnih površin.«
Namakalna infrastruktura omogoča oskrbo kmetijskih zemljišč z vodo tudi v sušnih obdobjih, ko naravnih padavin ni dovolj za normalen razvoj rastlin. Hkrati lahko prispeva k večji zanesljivosti pridelave in konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, kar je tudi eden od pomembnih ciljev SKP.
»Brez tega sistema bi lahko zaključili s kmetovanjem«
Kako pomemben je namakalni sistem za kmete na tem območju, poudarja Peter Korpar, predsednik namakalne zadruge.
»Kot predsednik namakalne zadruge vam lahko povem, da mi na tem območju v teh časih, ko so te velike suše, te vročine, brez tega sistema bi lahko rekel, da zaključimo s kmetovanjem.«
Njegove besede kažejo, kako pomembna je dostopnost vode za nadaljevanje kmetijske dejavnosti na območjih, ki se soočajo s sušami in visokimi temperaturami.
Namakalni sistemi lahko zmanjšajo odvisnost pridelave od neenakomerne razporeditve padavin in kmetom omogočajo boljše prilagajanje vremenskim razmeram.
Pomembno pa je tudi učinkovito in odgovorno gospodarjenje z vodo, saj so vodni viri omejeni, njihova trajnostna raba pa je eden od pomembnih vidikov prilagajanja podnebnim spremembam.
Namakalni sistem omogoča normalno rast pridelkov
Prednosti namakanja pri vsakodnevnem delu izpostavlja tudi Janko Erhatič s kmetije Erhatič.
»Hvala bogu, da imamo namakalni sistem, ker si olajšamo pridelke, zrastejo normalni, pa vse. Tako da namakalni sistem mora biti, danes ni brez tega.«
Za kmete namakalni sistem pomeni možnost zagotavljanja vode rastlinam v obdobjih, ko je padavin premalo. To lahko prispeva k enakomernejšemu razvoju rastlin, stabilnejšim pridelkom in zmanjšanju tveganja za izgube zaradi suše.
Ob ustreznem načrtovanju in učinkoviti rabi vode namakalna infrastruktura predstavlja pomemben del prilagajanja kmetijske pridelave spreminjajočim se podnebnim razmeram.
Vlaganja v namakanje krepijo odpornost slovenskega kmetijstva
Širitev namakalnega sistema na območju Ormoža je konkreten primer, kako lahko podpora Skupne kmetijske politike prispeva k izboljšanju pogojev za kmetijsko pridelavo.
Intervencija IRP13 – Izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, omogoča podporo skupnim infrastrukturnim naložbam, ki lahko koristijo več kmetijskim gospodarstvom. S tem prispeva k večji konkurenčnosti kmetijstva, stabilnejši pridelavi hrane in prilagajanju na podnebne spremembe.
Ob vse izrazitejših vremenskih in podnebnih izzivih takšne naložbe predstavljajo pomemben korak k dolgoročni odpornosti slovenskega kmetijstva ter ohranjanju domače pridelave hrane.
*Video je nastal v okviru projekta AgriReveal.
