Bila je prvič v Novem mestu.
Včasih so prav majhni trenutki tisti, ki ostanejo v spominu. To dokazuje tudi zgodba, ki so jo delili pri Zavodu Sopotniki.
Gospo Emilijo so peljali na pregled v Splošno bolnišnico Novo mesto. Med vožnjo si je z zanimanjem ogledovala okolico, nato pa sta se s prostovoljcem peljala mimo tovarne Krka.
Takrat je z nasmehom dejala: »Zdaj končno vidim, kje izdelujejo moja zdravila!«
Prostovoljec jo je nato vprašal, po kateri poti se je običajno peljala. Njen odgovor ga je verjetno presenetil – Emilija je bila namreč prvič v življenju v Novem mestu.
»Vidite, za nobeno stvar ni prepozno,« je v smehu dejala. »Tudi jesen življenja nas vsak dan lahko s čim preseneti in nam prinese kaj novega.«
