Nekateri delajo za dve kočevski podjetji, večina pa se bo na delo vozila v Novo mesto.
Prihod tujih delavcev v nekdanjo stavbo SiDG na Marofu je v Kočevju sprožil številna vprašanja in odzive. Eden od lastnikov objekta, Luka Ilc, je za Dolenjskainfo pojasnil, koliko ljudi je trenutno nastanjenih, kje so zaposleni, kako je urejeno bivanje in kakšni so dolgoročni načrti za stavbo.
V Kočevju je v zadnjih dneh precej pozornosti pritegnil prihod skupine filipinskih državljanov v nekdanjo poslovno stavbo družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) na Marofu. Po družbenih omrežjih so se razširili posnetki ljudi s prtljago, pojavila pa so se tudi številna ugibanja o številu prišlekov in namembnosti objekta.
Za pojasnila smo se obrnili na enega od novih lastnikov stavbe, Luko Ilca, ki je nepremičnino kupil skupaj s Tomažem Krampljem.
Ilc je za Dolenjskainfo potrdil, da je v objektu trenutno nastanjenih približno 50 filipinskih državljanov. Gre za tuje delavce, ki so v Slovenijo prišli zaradi zaposlitve.
Večina jih dela za novomeško podjetje, nekaj tudi v Kočevju
Kot je pojasnil Ilc, je nekaj nastanjenih zaposlenih pri dveh kočevskih podjetjih, večina pa dela za večje novomeško podjetje. Kot smo izvedeli neuradno, naj bi šlo za podjetje Revoz.
Delavci, ki so zaposleni v Kočevju, na delo odhajajo s kolesi oziroma jih delodajalci prevzamejo pred objektom. Za tiste, ki delajo v Novem mestu, pa je organiziran avtobusni prevoz.
»Avtobus odpelje ob 4.10 zjutraj. Delajo do 14. ali 16. ure, tako da se v Kočevje vračajo okoli 15. oziroma 17. ure,« je pojasnil Ilc.
Po njegovih besedah gre večinoma za mlade moške, stare do približno 30 let, ki so v Slovenijo prišli delat in bodo zaslužek pošiljali svojim družinam na Filipinih.
Ilc je poudaril, da morajo delavci pred prihodom v Slovenijo izpolnjevati strogo določene pogoje in opraviti preverjanja. Po njegovih besedah gre za ljudi, ki si želijo predvsem mirnega bivanja in dela.
Stavba ima uporabno dovoljenje za samski dom
Eno od vprašanj, ki se je pojavilo ob prihodu tujih delavcev, je tudi, ali je stavba sploh primerna in ustrezno dovoljena za nastanitev večjega števila ljudi.
Ilc pojasnjuje, da je bil objekt v preteklosti že namenjen nastanitvi delavcev.
»Stavba je bila nekoč samski dom in ima še vedno uporabno dovoljenje za to dejavnost,« je povedal.
Po njegovih navedbah ima približno tri četrtine objekta uporabno dovoljenje za samski dom, medtem ko je bila namembnost kletnih prostorov, v katerih deluje Radio Univox, posebej urejena za radijsko dejavnost.
Kot pravi, z novim solastnikom v objekt nista posegala z večjimi gradbenimi deli, temveč sta predvsem vzpostavila pogoje za uporabo prostorov.
V stavbi so bili že prej urejeni tuši, sama pa sta poskrbela še za postelje, omare, okna, toplotno črpalko in drugo potrebno opremo.
Ilc zagotavlja, da so nastanitve urejene zakonito in da je mogoče nastanjene osebe prijaviti na naslovu objekta.
O nastanitvi delavcev sta se že predhodno pogovarjala s policijo
Ilc je pojasnil, da sta se s solastnikom že predhodno dvakrat sestala s policijo in se pogovarjala o nastanitvi tujih delavcev ter varnostnih vprašanjih. Po njegovih besedah so jima policisti pojasnili, da bodo območju namenili več pozornosti oziroma ga pogosteje nadzirali.
Ilc je ob tem poudaril, da si lastnika ne želita težav in da bosta ob morebitnih kršitvah ustrezno ukrepala.
»Če bo kdo povzročal težave, bo moral drugam,« je dejal.
Po njegovih besedah so nastanjeni delavci mirni in si želijo predvsem delati, zaslužiti ter brez zapletov bivati v Sloveniji.
Odziv dela lokalne skupnosti na njihov prihod je oba lastnika sicer precej presenetil.
Zakaj sta sploh kupila stavbo?
Ilc je pojasnil tudi ekonomsko ozadje nakupa.
Stavbo sta s Tomažem Krampljem kupila od družbe SiDG, trenutna oddaja prostorov za nastanitev delavcev pa je po njegovih besedah predvsem način, da nepremičnina ustvarja prihodke za odplačevanje posojil, najetih za nakup.
Pri nastanitvah sodelujeta z agencijami in podjetji, ki zaposlujejo tuje delavce.
Kot je povedal Ilc, želita najprej videti, kako se bo takšna uporaba objekta obnesla in kako bo delovala v praksi.
Dolgoročno razmišljata o turizmu ali domu za starejše
Nastanitev tujih delavcev pa po besedah Ilca ni nujno končna namembnost stavbe.
S solastnikom imata za prihodnost več zamisli. Ena je turistična dejavnost, saj je objekt blizu gozdov in naravnega okolja, druga pa ureditev prostorov za starejše.
Med možnimi dolgoročnimi rešitvami omenjata dom za starejše, oskrbovana oziroma druga stanovanja in oblike varovanega bivanja.
Ilc poudarja, da gre za dolgoročne vizije, ne pa že sprejete investicijske načrte.
Za zdaj bo objekt služil nastanitvi delavcev, lastnika pa bosta spremljala, kako se bo takšna uporaba obnesla.
Po pojasnilih lastnika je torej v nekdanji stavbi SiDG trenutno nastanjenih okoli 50 tujih delavcev, večinoma zaposlenih zunaj Kočevja, dolgoročna prihodnost objekta pa ostaja odprta.
