Kaj napoveduje Marko Makarovič, ki bo najverjetneje postal novi rektor Univerze v Novem mestu?
Rektorske volitve Univerze v Novem mestu so na papirju že bolj ali manj odločene. Marko Makarovič kot edini kandidat potrebuje 50 odstotkov veljavnih glasov.
Rektorske volitve na papirju že odločene
Rektorja na splošnih in neposrednih volitvah izvolijo tri skupine volivcev - visokošolski učitelji, študenti in drugi delavci, ki so zaposleni na univerzi oz. njeni članici, vsaj v obsegu 25 odstotkov ekvivalenta polnega delovnega časa. Pri tem imajo študenti in skupina drugih delavcev vsaka po 20 odstotkov glasov, visokošolski učitelji pa preostalih 60 odstotkov.
Glasovnica ima navedeno ime, pri čemer volivec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko pred imenom. Statut določa, da je izvoljen tisti, ki dobi več kot 50 odstotkov ponderiranih veljavnih glasov. Ta se preračuna s posebno formulo, ki upošteva težo posameznega glasu. Spomnimo, ker je kandidat samo eden, je tako njegova izvolitev praktično že zagotovljena.
Neuradni rezultati volitev bodo predvidoma znani v petek zvečer, ko naj bi jih objavile vse članice univerze. Volitve trajajo do 19. ure.
Glavni cilji mandata, ki jih izpostavlja Marko Makarovič
Če bo izvoljen za rektorja Univerze v Novem mestu, bo kot enega glavnih ciljev svojega mandata postavil povezovanje fakultet v skupno in uspešno zgodbo. Ob tem želi vzpostaviti enotne visoke standarde, ki bi predstavljali najvišji skupni imenovalec vseh članic univerze.
Med njegovimi prednostnimi nalogami je tudi zagotavljanje kakovostnega izobraževalnega procesa, ki bo sledil najnovejšim in pričakovanim tehnološkim spremembam. Posebno pomembno vlogo pri tem vidi v umetni inteligenci.
Univerza naj bi hkrati še naprej krepila uspešnost pri pridobivanju sredstev za pomembne mednarodne evropske raziskovalne in razvojne projekte, kjer imajo posamezne članice že zdaj dobre rezultate.
Makarovič želi visokošolskim učiteljem in sodelavcem zagotoviti boljšo podporo pri raziskovalnem in razvojnem delu ter nadaljevati vlaganja v raziskovalno infrastrukturo. Univerza ima na tem področju že določene temelje, med drugim superračunalnik, vendar po njegovem mnenju potrebe po nadaljnjih vlaganjih ostajajo velike.
Pomemben cilj vidi tudi v tesnejšem povezovanju raziskovalne dejavnosti z gospodarstvom ter krepitvi mednarodnega ugleda novomeške univerze.
Kdaj bo nastal kampus?
Med kratkoročnimi nalogami je reševanje prostorskih težav posameznih članic. Univerza ima trenutno sedež v prostorih Mestne občine Novo mesto na Glavnem trgu, predvidoma konec septembra pa naj bi dobila nove prostore v prenovljenem Narodnem domu.
Čeprav bo to predstavljalo korak naprej, Makarovič rešitev vidi kot začasno. Univerza zato že razmišlja o dodatnih možnostih za pridobitev prostorov v središču Novega mesta.
Dolgoročno je v načrtu izgradnja univerzitetnega kampusa v Drgančevju. Ta naj bi na enem mestu združil večino članic univerze, obenem pa zagotovil tudi študentske nastanitve, ki jih v Novem mestu trenutno primanjkuje.
Gradnja kampusa bo po Makarovičevi oceni dolgoročen projekt, pri katerem bodo morale sodelovati univerza, Mestna občina Novo mesto in država. Prve korake bo treba narediti že kmalu, če naj bi bil projekt uresničen v prihodnjih petih oziroma nekaj več letih.
Kampus naj bi nastajal postopoma, med prvimi prioritetami pa naj bi bila gradnja študentskega doma. Pomemben korak predstavlja tudi napoved občine, da bo univerzi za ta namen brezplačno namenila zemljišče.
