Na ravnanje Mestne občine Novo mesto sta se zdaj odzvali Amnesty International Slovenije in Pravna mreža za varstvo demokracije. Obe opozarjata, da bi morala biti pred odstranitvijo doma omogočena sodna presoja.
Rušenje nelegalno zgrajenega objekta v romskem naselju Brezje - Žabjak, v katerem je prebivala 19-letna nosečnica, še naprej odmeva.
Spomnimo. V romskem naselju Brezje - Žabjak so 10. julija ob prisotnosti večjega števila policistov odstranili leseni objekt, zgrajen na zemljišču v lasti Mestne občine Novo mesto.
Občina je takrat pojasnila, da je gradbeni inšpektor ugotovil, da je objekt postavil neznani investitor brez ustreznih dovoljenj. Ker gradnja ni bila izvedena skladno z zakonodajo, je inšpekcija lastniku zemljišča, torej občini, odredila njegovo odstranitev.
Drugačno plat zgodbe je predstavila 19-letna nosečnica, ki naj bi v objektu prebivala.
Za N1 je ob rušenju povedala, da o njem ni bila predhodno obveščena in da ni prejela uradnega opozorila. Kot še navajajo, je občina objekt opisovala tudi kot še nedokončano novogradnjo brez komunalnih priključkov.
Amnesty: Rušenje brez sodnega varstva pomeni kršitev
Primer je zdaj sprožil odziv Amnesty International Slovenije.
»Lesena hiška je bila edini dom mlade ženske,« so poudarili in opozorili, da po njihovem stališču rušenje doma brez predhodnega obvestila, iskanja alternativnih rešitev ter brez možnosti pritožbe in sodnega varstva predstavlja kršitev slovenske ustave in mednarodnopravnih obveznosti Slovenije.
Pravna mreža: O izgubi doma mora odločiti sodišče
Odzvala se je tudi Pravna mreža za varstvo demokracije, kjer izpostavljajo 36. člen ustave, ki zagotavlja nedotakljivost stanovanja.
Njihovo stališče je, da izguba doma predstavlja najhujši poseg v pravico do spoštovanja doma, zato mora biti posamezniku pred izvršitvijo takšnega ukrepa omogočena sodna presoja njegove sorazmernosti.
Pri tem posebej poudarjajo, da je pomembno vprašanje, ali je mlada ženska v porušenem objektu dejansko prebivala.
»Če je v konkretnem primeru mlada Rominja v objektu dejansko prebivala, bi ji moralo biti zagotovljeno, da lahko pred odstranitvijo njenega doma v kontradiktornem postopku pred sodiščem uveljavlja vse okoliščine, ki vplivajo na varstvo njene pravice do nedotakljivosti stanovanja,« so zapisali.
Po njihovem bi moralo šele pristojno sodišče pretehtati okoliščine konkretnega primera in presoditi, ali je rušenje dopustno oziroma ali bi predstavljalo nesorazmeren poseg v pravico do spoštovanja doma.
Občina: Šlo je za izvršitev inšpekcijske odločbe
Na drugi strani Mestna občina Novo mesto vztraja, da je šlo za odstranitev nelegalno postavljenega objekta na zemljišču v njeni lasti, izvedeno na podlagi inšpekcijske odločbe.
Ob rušenju so poudarili tudi, da si že vrsto let prizadevajo za zakonito urejanje romskih naselij, vključno z legalizacijo, komunalnim opremljanjem in prostorskim urejanjem. Dolgoročno reševanje nelegalnih gradenj je po njihovem mogoče le ob spoštovanju predpisov in urejenih lastniških razmerjih.
Policija je medtem pri rušenju zagotavljala asistenco in varnost. Kot so po dogodku pojasnili, ni odločala o zakonitosti rušenja, saj je odgovornost za zakonitost ukrepov na strani upravičenca, ki zaprosi za policijsko asistenco.
Na Mestno občino Novo mesto smo naslovili več vprašanj glede okoliščin in pravne podlage rušenja. Med drugim nas je zanimalo, ali je bila 19-letnica o odstranitvi objekta predhodno obveščena, ali ji je bila omogočena pravna oziroma sodna zaščita ter ali so pred rušenjem preverjali možnosti za nadomestno nastanitev. Odgovore občine še čakamo.
