Izmerili so njegov obseg
Kasteličev hrast, ki raste na Dolenjskem - v Cundrovcu pri Brežicah, je uradno najdebelejši hrast v Sloveniji.
Predstavlja ga Klementina Razpotnik, gojiteljica na Območni enoti Brežice Zavoda za gozdove Slovenije.
Naziv najdebelejšega slovenskega hrasta je to mogočno drevo prejelo po tem, ko je dotedanji rekorder, Nujčev hrast iz Gregovcev ob Sotli, po besedah Klementine Razpotnik preminil.
Kasteličev hrast v obsegu meri kar osupljivih 805 centimetrov.
Strokovnjaki iz Slovenskih državnih gozdov ocenjujejo, da je drevo staro približno 300 let.
Čeprav debelina pogosto namiguje na visoko starost, to ne pomeni nujno, da gre za večstoletno drevo.
Klementina Razpotnik pojasnjuje, da se je Kasteličev hrast, ker je imel dovolj prostora, namesto v višino (ta znaša okoli 20 metrov) raje širil v širino.
Tako mogočnemu drevesu narava ne prizanaša
Vanj se je naselila žuželka, ki v deblu vrta velike rove.
Njuno sobivanje je po mnenju strokovnjakov problematično, saj lahko žuželka s svojim delovanjem resno ogrozi zdravje drevesa. V tem kontekstu se zato pojavi vprašanje: rešiti drevo ali zaščititi žuželko?
Dilema ni enostavna
Gre za vprašanje sobivanja in ravnotežja v naravi, kjer se vsak poseg lahko zrcali v širšem ekosistemu.
Kasteličev hrast tako ni le naravni velikan, temveč tudi simbol kompleksnosti odnosa med človekom, drevesi in živalmi.
Zanimivost
Kasteličev hrast je tako obsežen, da bi ga moralo objeti kar pet odraslih ljudi z razširjenimi rokami, da bi s skupnim razponom dosegli njegov celoten obseg.
Povprečni razpon rok odrasle osebe namreč meri približno meter in pol do meter osemdeset, hrast pa v obseg meri kar 805 centimetrov oziroma dobrih osem metrov.
