Psihosocialna pomoč kot ključna komponenta kmetijskega razvoja.
V oddaji AgriNextGen - Nova generacija trajnostnega kmetijstva na televiziji IDEA je bila gostja Lucija Pinterič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, vodja psihosocialne podpore za kmete.
Predstavila je pomen brezplačnega svetovanja, ki ga Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije nudi kmetom in njihovim družinskim članom.
Gre za projekt, podprt s sredstvi Evropske unije in se izvaja v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo. Gre za del Sklopa JR za podintervencijo izmenjava znanja in prenos informacij s področja psihosocialnih tematik za leto 2025.
Psihosocialna pomoč na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije deluje kot prva točka zaupanja za številne kmete in njihove družine.
Storitev je namenjena vsem kmetom, članom kmetij in nosilcem, saj se nanjo lahko obrne vsak, ki se znajde v kakršnikoli stiski, naj bo to duševna stiska ali vsakodnevna življenjska težava.
Kmečki poklic kot mikrokozmos družinskih konfliktov
Kmetija je posebna delovna in družinska okolica. Pinterič poudarja, da je kmetija kot neka mikroklima na podeželju, kjer se ljudje, ki delajo na kmetiji, večino časa družijo z družinskimi člani.
Ta zaprtost lahko privede do tega, da je možnost za gradnjo širše socialne mreže zelo omejena. Posebej težavno je za partnerje kmetov, ki pridejo na kmetijo.
»Vsaka družina deluje na svoj način. Vsi se med sabo poznajo, vejo, kako komunicirajo, kako visok ima kdo nek prag strpnosti in ko pride nova oseba, v bistvu na kmetijo, to dinamiko nekako zamaje,« je razložila Pinterič.
Ogromno dela s kmečkimi ženskami
Največ težav se pojavi prav v odnosih in komunikaciji, še posebej ko nova oseba pride na kmetijo. To je lahko snaha ali zet, ki ne pozna dinamike družinskih odnosov in s seboj prinese nove ideje ter drugačen način komuniciranja. Takšne spremembe zahtevajo ponovno vzpostavitev sistema, reda in hierarhije.
Pinterič je opozorila tudi na posebno problematiko za kmečke ženske.
»Ogromno delamo s kmečkimi ženskami. Ženske so tiste, ki nosijo breme skrbi za odnose, za družino. Ženske so tiste, ki nekako lepilo te odnose in morda pri tem tudi same potem izgorevajo ali pa doživljajo nasilje,« je jasna Pinterič.
Stigma kot največja ovira do pomoči
Eno od največjih ovir pri nudenju psihosocialne pomoči je stigma, ki je v kmetijstvu še posebej razširjena. Kmetje so znani po trdoživem obrazu in občutku, da zmorejo ogromno in da ne potrebujejo pomoči.
Stigma v kmetijstvu izhaja iz dejstva, da je bila vrednota upravljane naloge tradicionalno postavljena pred vse ostalo. Čustveni del in psihično zdravje so bili dolgo časa obravnavani kot šibkost.
Psihosocialna pomoč je tudi del razvojne politike podeželja, ni samostojen ukrep skupne kmetijske politike, ampak jo Služba Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije vključuje vsak dan kot prečno vsebino v povezavi z lokalnim razvojem, prenosom znanja in krepitvijo socialne kohezije.
Dolgoročnost sprememb in vloga zaupanja
Psihosocialna pomoč ne deluje takojšnje. To je proces, ki traja in se odraža v spremembi vsakodnevnih vzorcev vedenja.
»Mi jim lahko svetujemo, jih lahko usmerjamo svojimi izkušnjami, mogoče predstavljamo neko zadevo. Potem pa ljudje grejo nazaj v svoje življenje in to vnesejo v svoj vsak dan in to je tisto, kar prinese, spremembe. V bistvu je to spremembo potrebno tudi ponotraniti,« pojasnjuje Pinterič.
Zaupanje je ključna komponenta v procesu pomoči. Samo s tem, da se nekdo podružiš z nekom, ki ima pogled od zunaj, se problemi, ki jih nosimo v sebi, ne razraščajo v pravo krizo.
V prihodnosti bo psihosocialna pomoč postala ključna naloga za povezovanje s strateškimi cilji skupne kmetijske politike ter za zagotavljanje trajnostnega financiranja in širše prepoznavnosti te vloge v kmetijskem prostoru.
Služba Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije si prizadeva, da čim več kmetov seznani, da imajo to brezplačno storitev na voljo in da se lahko nanjo obrnejo v časih, ko jo najbolj potrebujejo.
*Video je nastal v okviru projekta AgriFuture Generations
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
