Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je obiskal Notranjsko.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je obiskal kmetijo Gerbec v Lipsenju in se seznanil z razmerami, s katerimi se pri kmetovanju soočajo na območju Cerkniškega jezera.
Kmetje so ministru izpostavili največje izzive in posledice
Med največjimi izzivi so zahtevne pedoklimatske razmere, nizka rodovitnost tal, omejitve pri kmetovanju ter vse večji pritiski, ki vplivajo na proizvodni potencial in ekonomsko stabilnost kmetij.
Minister je območje obiskal skupaj s predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Inšpektorata za kmetijstvo ter Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Kmetje so izpostavili predvsem zmanjševanje produktivnosti kmetij in slabšanje rodovitnosti tal. Na njihovo delo vplivajo tudi omejitve pri živinoreji, gnojenju in oranju zemljišč.
Veliko vprašanj ostaja povezanih z zakonodajo ter določitvijo območij okoljsko občutljivega trajnega travinja, mokrišč in vodovarstvenih območij. Po navedbah kmetov nekatera vodovarstvena območja ponekod zajemajo tudi najboljša kmetijska zemljišča, zaradi česar so možnosti za razvoj kmetijstva dodatno omejene.
Cigler Kralj je ob tem poudaril, da po njegovem mnenju med pridelavo hrane in varovanjem narave ni nujno konflikta.
Cigler Kralj: »Naravno pestrost in kulturno krajino imamo ravno zaradi kmeta«
»Dilema ni, ali se bomo kot družba in kot država morali odločiti, ali bomo pridelovali hrano in krmo ali pa ohranjali naravo. Tu dejansko ni konflikta – oboje je mogoče. Sprejemanje predpisov in omejitev bo treba prednostno usmeriti v pridelavo hrane, obdelovanje tal in pridelovanje krme«.
Minister je opozoril tudi na pomen domače pridelave hrane in obdelanega podeželja, saj Slovenija na številnih področjih ni samooskrbna.
Po besedah ministra imajo kmetje pomembno vlogo tudi pri ohranjanju kulturne krajine in podeželskega načina življenja. Ob tem je izpostavil vprašanje prihodnosti mladih generacij na podeželju.
»Naravno pestrost in kulturno krajino imamo ravno zaradi kmeta. Zato bomo šli z ukrepi v smer zdravega razuma in podpore kmetijstvu, kmetovanju in kmetu. Ne bo šlo čez noč, ampak bomo vztrajali. Če tega ne bomo naredili, se mlade generacije ne bodo odločile ostati tukaj – odšle bodo v mesta. Tega pa si ne želimo,« je izpostavil minister.
Suša kot dodaten pritisk
Minister in kmetje so govorili tudi o lastniški strukturi in razdrobljenosti kmetijskih zemljišč. Posebno pozornost so namenili letošnji suši, ki je vplivala na pridelavo krme, rast rastlin in posledično tudi ekonomsko stabilnost kmetijskih gospodarstev.
Letošnje pomanjkanje padavin predstavlja še enega v nizu pritiskov na kmetijstvo. Ministrstvo je že v avgustu opozarjalo na posledice letošnje suše, predvsem na območjih, kjer so razmere za kmetovanje že sicer zahtevnejše.
Med dolgoročnimi rešitvami izpostavljajo prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam ter ukrepe, ki bi povečali odpornost kmetijskih gospodarstev.
