Zgodba o dolgoletnem trudu za izgubo teže s srečnim koncem.
Že takoj, ko jo zagledaš, veš, da je nekaj posebnega. Urejena kratka pričeska, očala živordeče barve, še bolj živahna oblačila in širok iskren nasmeh na obrazu. Ko pa še - nič kaj redkobesedno - spregovori, se vse skupaj sestavi v celoten komplet zabavne in preproste ženske, ki v še tako deževen dan prinese sonce.
To je Andreja Nose, ženska, mama, žena in velika zmagovalka dolgoletne borbe z odvečnimi kilogrami iz Cvišlerjev pri Kočevju.
Andreja zase pravi, da je prava žurerka. Pove, da že od nekdaj obožuje druženje s prijatelji, kuhanje in dolge sprehode - po ravnem in v hrib, saj vsak dan prehodi okoli 15 kilometrov, enkrat tedensko pa se odpravi tudi na bližnji Mestni vrh ali Fridrihštajn.
»Gibanje je pravzaprav že od nekdaj del mojega življenja, le, da je zadnja leta postalo fizično lažje in bolj prijetno.«
Andreja je namreč shujšala skoraj 70 kilogramov.
S kilogrami se je borila celo življenje, a neuspešno. Dokler …
»Hujšala sem celo življenje, že od majhnega sem bila prava 'bajsika', prav tako v otroštvu, mladostništvu in potem kot odrasla. Velikokrat sem tako že precej shujšala, pa popustila, pa spet še več shujšala in posledično še več popustila.
Potem pa sem se odločila za obvod želodca, saj sem vedela, da me pri dolgotrajni teži ovira predvsem tisti občutek lakote, ki sem ga imela vedno, kadar sem se lotila izgube teže. Bila sem neprestano lačna, kar v nedogled seveda ne gre, zato sem se vedno znova znašla v krogu hujšanja in rejenja,« je iskreno dejala Andreja.
Bogatejša za tri metre brazgotin, a lažja za tri in pol kilograma odvečne kože
Operacijo je imela novembra leta 2021, ko je tehtala 135 kilogramov. V dveh letih je izgubila dobrih 67 kilogramov, a tolikšna izguba teže seveda povzroči drugo nevšečnost. In to je odvečna koža.
»Odvečna koža me je ovirala pri marsičemu, zato sem se odločila še za operacijo odstranitve. V prvem posegu so mi tako odstranili odvečno kožo na trebuhu, prsih in rokah, nekaj mesecev kasneje pa še na nogah. Odrezali so mi tri kilograme in pol kože, kar kažejo trije metri brazgotin, ki pa se jih, na srečo, skorajda ne opazi,« je zadovoljna.
Kot pravi, je bilo okrevanje seveda naporno in boleče, a ker je bila psihično izjemno močna in pripravljena na vse, kar prinese takšna operacija, je z bolečinami opravila z levo roko. Ogromno ji je pomenila tudi podpora moža in prijateljev, od nekaterih pa se je prav na podlagi te izkušnje tudi poslovila.
»Zase bi rekla, da se karakterno nisem niti malo spremenila, vedno sem bila nasmejana, zgovorna, dobrovoljna in pripravljena na zabavo, sem pa vseeno tudi s pomočjo te izkušnje ugotovila, kdo v življenju samo jemlje, kdo pa tudi kaj da. In tiste, ki so od mene samo jemali, sem iz življenja odstranila. In na ta račun sem še srečnejša, kot sem bila. Namreč, jaz nikoli nisem bila nesrečna, ker sem bila debela, sem pa zdaj še veliko srečnejša, kot sem že tako bila.«
Življenje se je obrnilo na glavo - v dobrem smislu
»Zdaj je vse drugače. Bolje se znajdem s hrano, saj mi telo samo pove, kdaj imam dovolj in kaj mu ne paše. Jem petkrat na dan na tri ure, s čimer težo uspešno vzdržujem.
Marsikdo bi mislil, da zelo pazim, kaj jem, da se moram vsem nezdravim stvarem odpovedati in podobno, a to sploh ne drži, jaz recimo obožujem meso, vse vrste mesa in, iskreno, bi bila kar malo žalostna, če mi zdaj ne bi odgovarjalo, a ga na srečo brez težav še vedno jem,« je dejala Andreja.
Za operacijo odločila zaradi zdravstvenih razlogov in ne zaradi videza. Začela jo je zelo boleti hrbtenica, kmalu tudi noge, boljši način prehranjevanja pa je povzročil tudi uravnavanje krvnega tlaka, zaradi česar se je lahko poslovila od tablet.
»Rada sem se uredila že v številki 56, je pa res, da se zdaj še raje - in predvsem lažje.«
»Vse je lažje - ne le, da se lažje in brez bolečin gibam, lahko se tudi lažje oblečem. Včasih sem lahko izbirala le med oblačili za močnejše, danes pa nosim oblačila v velikosti S ali M, kjer pa je na voljo praktično vse. Sicer sem se rada lepo oblekla in uredila že prej. Bila sem močna, a vedno lepo oblečena, vseeno pa sem izbirala bolj temna oblačila, zdaj pa si privoščim različne barve, dolžine, kroje,« je spremembe opisala Andreja.
»Edino, kar mi je žal, je to, da se za operacijo nisem odločila že prej.«
Opozorila je, da prva tri leta ni bilo lahko, a da bi se brez oklevanja za ta korak odločila še enkrat.
»Seveda se lahko tudi zgodi - in poznam veliko primerov, kjer se tudi je - da se zrediš nazaj, ampak v primeru, ko dejansko ne poslušaš dovolj svojega telesa oziroma s prevelikimi količinami hrane širiš želodec, ki je pač z obvodom zmanjšan, ampak jaz se tega ne bojim.
Zdaj, dobra tri leta po operaciji lahko rečem, da dobro poznam svoje telo, vem, kaj in tudi koliko mojemu želodcu odgovarja, počutim se super, gibanje mi je v užitek in sem popolnoma prepričana, da mi bo uspelo ta način življenja vzdrževati na dolgi rok,« je še samozavestno dodala Andreja.
