Župan Šmarjeških Toplic Marjan Hribar: »Čutim, da so poseben košček Dolenjske, ki ga ne bi zamenjal«

V prekrasni Šmarjeti, lučaj stran od prenavljajočega se centra, nas je v svoje prostore sprejel župan Marjan Hribar.

Kakšno pot je v letu 2025 prehodila občina Šmarješke Toplice? Kako napredujejo projekti center Šmarjete, trgovina Jager, Moletova hiša, prenova stare šole in za kakšne so se izkazali projekti preteklosti?

Če pogledamo v začetek leta 2025, kakšno pot je občina prehodila skozi projekte, napovedi in razvoj?

»Nadaljujemo zdaj že tradicionalno močan razvojni cikel. Viden je napredek v centru Šmarjete, kjer prenavljamo staro vaško jedro, ki bo do septembra zasijalo v povsem novi luči. Delamo ločen sistem kanalizacij in meteornih vod, zelo veseli pa smo pokablitve električne napeljave, optike, javne razsvetljave in na koncu še tlakovanja. Investicija se bo zaključila z izgradnjo novega krožišča ob vpadnici v novi trgovski center Jager.«

Turistično-gospodarska in storitvena cona v Kronovem ima od aprila uporabno dovoljenje. Ali lahko rečemo »končno« in pri tem stopimo v novo obdobje za občino? Kaj vse bo cona prinesla?

»Zagotovo. Šlo je za zelo zahteven projekt, ki je terjal veliko aktivnosti in usklajevanja. Treba je vedeti, da je bilo na območju današnje cone, ki se razprostira na dvanajstih hektarjih, več kot sedemdeset različnih parcel različnih lastnikov. Treba je bilo najti skupno stično točko in ceno, po kateri so bili lastniki pripravljeni prodati. Zahtevno projektiranje, usklajevanje, presoja vplivov na okolje, pridobitev gradbenega dovoljenja in sama izgradnja, kjer smo imeli določene težave z enim od lastnikov. Kar je najbolj pomembno, je, da smo projekt pripeljali do konca.«

Vloga župana ni enostavna, pa me vseeno zanima vaš komentar o zadevi Kronovo-Boštjan Košljar. Glavno vprašanje je tu, kako občanom predstaviti, kaj se je dogajalo in se dogaja, obenem pa vrniti morebitno izgubljeno zaupanje določenih?

»Občina v procesu izgradnje cone ni naredila nobene napake. Od vseh novih lastnikov smo pridobili služnostne pogodbe, ki so nam omogočale gradnjo. S strani enega od njih je prišlo do prerekanja te že podeljene pogodbe, naslovna sodišča pa so pritožbo podjetnika obravnavala. To se je vleklo in ni bilo v nikogaršnjem interesu. Lahko povem, da je na koncu prišlo do izvensodne poravnave in smo lahko projekt pripeljali do konca. Dodal bi še, da smo povsem enako služnost prejeli od vseh lastnikov, kar je bil tudi osnovni predpogoj v sporazumu z vsemi lastniki, pri čemur nismo računali, da bi lahko prišlo do takega zapleta. 

Časovnica žal ni bila na naši strani in izgubili smo kar nekaj nepovratnih evropskih sredstev, ki bi bila namenjena sofinanciranju komunalnih prispevkov posameznih podjetij. To je škoda, ki se je naredila.«

Eden večjih projektov je Moletova hiša, kako napreduje in kaj lahko pričakujemo od slednjega?

»Moletova hiša je odličen primer revitalizacije zapuščenega objekta v vaškem središču. Občina se je odločila in od zasebnih lastnikov kupila objekt, ki je bil v klavrnem stanju. Uspešno smo kandidirali na razpisu in prejeli 330 tisoč evrov nepovratnih sredstev z ministrstva za gospodarstvo. 

Naredili smo prekrasno hišo in dobili uporabno dovoljenje. V njej bodo vinska klet, kuhinja za potrebe društva podeželskih žensk Šmarjeta, v zgornjem prostoru pa večnamenski prostor, ki bo služil kot kavarna in prostor za zaključene družbe in predstavitve. Tam bo tudi sedež našega TIC ter trgovinica, ki bo povezana z bližnjo fontano.«

Med novejše turistične projekte spada prav Izvir cvička. Kakšna je retrospektiva te zgodbe, kako je projekt našel mesto v Šmarjeti?

»Izkušnje so zelo pozitivne. Predvsem nas veseli, da lokalni vinogradniki v fontani lahko ponujajo in prodajajo svoje vino. Samo idejo smo povzeli po projektu Fontane piva v Žalcu. Šmarjeta se zdi kot idealno mesto za ponujanje dolenjskih vin. Nikoli ne bomo zibelka dolenjskih vin, lahko pa dopolnimo ponudbo s spoštovanjem preko Gadove peči ter pobočij, ki so večja od naših. Mi želimo to, glede na to, da smo izrazito turistični kraj, ponuditi komplementarno ponudbo našim obiskovalcem in turistom.«

Občina je najverjetneje pri vrhu, ko govorimo o turistični moči in privleku. Kako vam preteklost dela za JGZ Brdo daje prednost pri županovanju take občine?

»Ugotovili smo, da imamo sorazmerno visoko število nočitev, med 130 in 140 tisoč. Manjkalo nam je nekaj dodatnega, kot je turistična atrakcija za dnevne obiskovalce. Ko smo se lotili prenove Klevevža, centra Šmarjete in zvonika, ki smo ga preuredili v razgledni stolp, smo s tem prispevali k tej zaokroženi ponudbi. Naši naslednji načrti so v Beli Cerkvi, kjer želimo urediti vaško središče v moderen prostor, ki bo lepo služil svojemu namenu.«

Kako komentirate zapiranje trgovin Mercator, četudi še ni znano, kje vse točno? Verjetno za zaposlene to pomeni premestitev, za občane pa nekaj izbir manj? Tu se seveda pojavlja omemba Jagra v Šmarjeti.

»Mercatorjeva trgovinica v Šmarjeti, ki že desetletja služi svojemu namenu, je zelo dragocena za naš kraj. Iz medijev smo slišali, da Mercator zapira števila manjše trgovinice. Zaenkrat podatkov za Šmarjeto nimamo. Kot alternativa pa se kaže izgradnja trgovskega centra Jager. Direktor podjetja Jager nam je na mirnski otvoritvi povedal, da je njihova naslednja investicija v Šmarjeti. Tega se res veselimo, saj investicijo spremljamo že več kot leto. 

Zaključene so arheološke raziskave, podjetje pa dela vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja. Podpisan imamo medsebojni sporazum o zagotavljanju in vse komunalne ureditve s strani občine na eni strani in pa obveze podjetja Jagros o izgradnji trgovskega centra.«

Kje točno bo stal center in kdaj bi lahko pričakovali zaključek?

»Trgovski center Jager bo lociran v samem centru Šmarjete, na parceli južno od občinske zgradbe oziroma nasproti dograjenega dela tovarne Plastoform. Naloga občina je, da zgradimo krožišče, paralelno pa bo nastajala tudi trgovina. Časovni okvir je okoli enega leta, vsekakor si želimo, da se odprtje zgodi pred začetkom naslednjega poletja.«

Pred časom so devetošolci Osnovne šole Šmarjeta prejeli nagrado za naj prostovoljsko skupino. Kako lepo je videti take uspehe v občini?

 »Gre za vrednote, ki jih skušamo vsi akterji – v prvi vrsti starši – predati mladim. Želimo motivirati mlade k razmišljanju, da na tem planetu živi več generacij. Izpostavil bi zelo aktivna gasilska društva, ki prostovoljstvo izpostavljajo. Gre za neke vrste tek na dolge proge, ki se obrestuje z določenimi nagradami, še bolj pomembno pa je, da se te vrednote odražajo v vsakdanu. 

Povedal bi lepo zanimivost, ki nam jo povejo turisti. Navdušeni so, kako jih mladi na cesti pozdravljajo, kar je prijetna razlika od večjih mest.«

Da se navežemo na šolo, minevata dva meseca od predaje telovadnice. Kakšni so vtisi?

»Vtisi so zares odlični. Pred dnevi sem imel na obisku slovenska gospodarstvenika in ogledali smo si telovadnico, ki smo jo zgradili v rekordnem času in za dvesto tisoč evrov občinskega proračuna in sto tisoč evrov razpisnih sredstev.

Najbolj me veseli, da so nad telovadnico zelo navdušeni otroci in športni pedagogi. Ko smo na sončen dan stopili v telovadnico, sem najprej opazil, kako dober zrak je v njej, kar je velika razlika od let poprej, ko je zunaj posijalo sonce in je ni bilo mogoče uporabljati. Telovadnica je ena najboljših zgodb in investicij do zdaj. Zadovoljstvo je res veliko.«

Če smo že pri tematiki šol, se je vredno dotakniti projekta stare šole. Kako napreduje prenova oz. kje stojimo v tem trenutku ter kdaj je pričakovati zaključek?

»Pripravili smo PZI in se prijavili na razpis ministrstva za okolje, prostor in energijo. Izkazalo se je, da bomo morali na področju namenske rabe še neke reči dopolniti. Smo na področju same idejne zasnove in projekta za samo izvedbo. V okviru projekta ga želimo energetsko sanirati in v celoti prenoviti. 

V spodnjih prostorih nameniti veliko prostora (cca 250 kvadratnih metrov) za delovanje novonastalega društva, ki so ga ustanovili krajani. V zgornjih prostorih pa bo zaživel neke vrste podjetniški inkubator, saj imamo v občini veliko samostojnih podjetnikov, predvsem mladih, ki kličejo po takem prostoru. Zelo se veselimo tega projekta.«

Se lahko ob tem dotaknemo velikega vpisa v Vrtec Sonček? Glede na to, da ste omenili, da ni realnih možnosti za nove prostore vrtca, kakšne so alternative za starše? Bi lahko morda temeljiteje predstavili situacijo?

»Nekako nam je uspelo vse otroke spraviti v vrtec. Zelo nas skrbi pobuda, ki jo skuša lansirati Sindikat vzgoje in izobraževanja, da bi zmanjšali potrebne oziroma dopustne normative števila otrok na posamezen oddelek. Ocenjujem, da je do pobude prišlo zaradi tega, ker v Ljubljani otrok ni. S tem se nam, sredinam, kjer veliko delamo v smeri kakovosti življenja in kjer želijo mladi živeti, zdi nesprejemljivo, da bi morali nekaj otrok pustiti pred vrati vrtca. V našem vrtcu bi to pomenilo dvaindvajset otrok. Vidim, da sindikat novači tudi naš vzgojiteljski kader k podpori zakona, čeprav gre, dopuščam, za neko strokovno vprašanje, ne pristajam na to, da so otroci rojeni danes kaj bolj zahtevni od tistih, ki so se rodili pred tremi leti. 

Oziroma drugače, če tehtam, ali bi morali število zmanjšati, ker so potrebni novonastali pogoji, s tem da rečemo nasvidenje dvajsetim otrokom, tu zame ni dileme. Mnogi župani se borimo proti temu, menim pa, da gre za velik poseg v avtonomijo lokalnih skupnosti. Najlažje je reči, da naj zgradimo toliko in toliko novih oddelkov. To traja najmanj dve leti, če bi že imel urejeno namensko rabo in sredstva, kadre ter mnoge druge podrobnosti. Ocenjujem, da gre za nepremišljeno potezo, ki ne bo prinesla nič dobrega tistim sredinam in pa staršem, ki ne bodo imeli pripeljati otrok v kakovostne vrtce, kot je naš v Šmarjeti.«

Alternativa so torej vrtci drugih občin?

 »Tako, če je prostor. To so seveda stvari, na katere nimamo vpliva. Vsi bomo postavljeni pred težke preizkušnje. «

Zanimiv je bil tudi vaš komentar o nataliteti v urbanem in podeželskem naselju. Kako je z nataliteto v občini in kako se občina temu prilagaja?

»V zadnjih šestih letih se nam je število prebivalcev povišalo za petnajst odstotkov, kar je najboljši pokazatelj tega, kje želijo ljudje živeti. Na te izzive je treba odgovoriti z zagotavljanjem potrebne infrastrukture. Če se vrnem k vrtcem, da je zadovoljstvo staršev in otrok izjemno visoko in ni bilo problematizirano, da je otrok preveč, ne vidim potrebe po spreminjanju. 

Enako velja pri zagotavljanju zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev. Imamo dve vrhunski koncesionarki, ki delata v mreži javnih zdravstvenih storitev. Županom in zakonodajalcu bi predlagal, da spodbujajo zagotavljanje primarnih zdravstvenih storitev v podeželskih občinah na način podeljevanja koncesij. To je daleč najbolj učinkovito in neposredno, prispeva pa k visoki stopnji zadovoljstva.«

Kako pa je poskrbljeno za starejše generacije?

»Veliko upokojencev se združuje in povezuje v raznih aktivnostih in imajo aktivno ter pestro življenje. Za tiste, ki tega žal ne zmorejo, imamo v občini dva doma starejših občanov. Tudi za tiste, ki bivajo doma, imamo zagotovljeno pomoč na domu in subvencionirano kosilo. Mislim, da imamo stvari lepo pokrite, da ljudem zagotovimo, da nihče ni sam.«

Bi lahko izpostavili specifične spodbude in pomoči za občane, tako na ravni zasebnega kot poslovnega življenja?

»Spodbujamo skrb za okolje. Imamo razpise za male čistilne naprave za tiste, ki niso v aglomeracijskih območjih. Veliko sredstev namenjamo delovanju različnih društev, veliko pa vlagamo v infrastrukturo, cestno in kanalizacijsko omrežje. Poskušamo biti prijazni mladim družinam z visokim deležem sofinanciranja vrtec. In kljub prej omenjenemu visokemu dohodku imamo sprejemljivo vrednost komunalnih prispevkov.«

Kako je s povezovanjem občine s sosednjimi? Kakšni trendi so opaženi?

»Največ sodelujemo na področju infrastrukture. Imamo skupne projekte vodooskrbe in cestnih povezav. Sobivanje dolenjskih županov je odlično, ustanovljeno imamo tudi Skupno občinsko upravo na različnih področjih. Na področju turizma bi lahko bilo sodelovanja boljše, a se je treba zavedati razlik v razvitosti. Turista ne zanima, kje je občinska meja, saj gre iz Šmarjeških Toplic rad v Kostanjevico, Pleterje, Škocjan, Otočec, Novo mesto in drugam. Med župani je razumevanje res dobro. Od njih sem se veliko naučil in sem jim za to zelo hvaležen.«

Občina je zadnja leta ena tistih z najvišjim povprečnim dohodkom v Sloveniji. Je to dober kazalnik stanja v občini in kakšno je sicer gospodarsko stanje v občini?

»Gospodarska slika je res dobra, predvsem zahvaljujoč našemu paradnemu konju, to je podjetju Plastoform, ki spada med sam svetovni vrh v svoji branži. Tu so kot zaposlovalec pomembne tudi terme, ne smemo pa pozabiti, da neposredna bližina Novega mesta prinaša najbolj uspešno slovensko podjetje. Krka se tudi sicer nahaja na Šmarješki cesti, torej v naši smeri, tam pa je zaposlenih veliko naših občanov – tudi v Revozu in Adrii. Brezposelnost je zelo nizka, kar je ključ do visokega dohodka na prebivalca. Že vrsto let smo med prvimi občinami in tega smo zelo veseli.«

Kje vidite največje prednosti občine za razvoj v naslednjih letih? Kje pa vidite morebitne težave?

»Prednost je odlična infrastruktura z bližino avtoceste. Praktično po celi občini imamo kanalizacijsko omrežje. Izpostavil bi varnost, vodo v vseh oblikah, prostor za rekreacijo, čudoviti vaški središči in s tem je zagotovljeno za visoko kakovost bivanje.«

Kam bi povabili nekoga, ki še ni bil v občini?

»Najprej bi ga povabil v center Šmarjete, da bi se z njim srečal pri sami fontani in mu na trgu predstavil zgodbo našega kraja. Povabil bi ga na ogled Klevevža in arheologije na Vinji Vrh. To sta zadevi, kjer lahko ponudimo tisto, kjer drugje ni moč videti. Ponosni smo tudi na terme, seveda pa bi ga usmeril na kakšno dobro kosilo.«

Kaj vam pomenijo Šmarješke Toplice?

»Čutim, da so poseben košček Dolenjske, ki ga ne bi zamenjal. Rad imam celo Dolenjsko in Slovenijo, a živeti v Šmarjeških Toplicah je privilegij. V prvi vrsti so moj dom, s čudovito družino. Županovanje pa jemljem kot poslanstvo in vsak dan s strani ljudi dobivam res dobro energijo, zaradi česar sem vesel, da lahko ustvarjam zgodbo.«

Imate končno sporočilo za svoje občane v letu 2025?

»Z veliko hvaležnosti želim, da skupaj stopimo v svetlo prihodnost na področju zasebnega in poslovnega življenja. Da lahko vsi k temu prispevamo in živimo v okolju, ki ga ustvarjamo skupaj.«