Novo mesto bo dobilo prenovljen Narodni dom Novo mesto.
Leta 1875 je svoja vrata odprl Narodni dom Novo mesto, skoraj 150 let kasneje pa je bila podpisana pogodba o prenovi, s čimer bo najstarejši dom v Sloveniji kmalu v polnem sijaju zopet v ponos Novemu mestu in državi.
Gradbena pogodba, ki sta jo podpisala župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni in direktor gradbenega podjetja FA-ST Slavko Strasbergar, zajema obnovo celotnega objekta, instalacij in statično sanacijo.
Prenova bo stala 3,8 milijona evrov, od česar občina pričakuje sofinanciranje iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 3,1 milijona evrov.
Dela bodo stekla v začetku novega leta, zaključek prenove pa je predviden v maju 2026.
Investicija predvideva rekonstrukcijo obstoječe stavbe narodnega doma in gradnjo novega dvoriščnega prizidka z nadstreškom. Ker je objekt kulturni spomenik, so morali projektanti slediti ohranjanju zgradbe in vseh spomeniških elementov brez spreminjanja prostorske razporeditve notranjosti, spremenjena pa bo vhodna površina, saj sedanji vhod v stavbo meji neposredno na močno prometno Sokolsko ulico in tako ni varen.
Nov glavni vhod objekta bo urejen ob severni in zahodni strani stavbe.
Z rekonstrukcijo bo stavba narodnega doma prilagojena sodobnim standardom, ki veljajo za javne stavbe. Nov nadstrešek bo zagotovil ustrezen vhodni del v stavbo in z dvigalom vzpostavil sodobno komunikacijsko jedro ter zagotovil ustrezen dostop vsem, tudi gibalno oviranim obiskovalcem.
Prenova bo omogočila nadaljevanje in hkrati nadgradnjo temeljnega poslanstva narodnega doma, ki v srži ostaja identično kot leta 1875, ko je prvič odprl svoja vrata.
Ena osrednjih vsebinskih točk umeščenih v narodni dom bosta predstavljali stalni razstavi o olimpioniku Leonu Štuklju ter sokolskem gibanju, ki bosta postavljeni v sodelovanju z Dolenjskim muzejem, hkrati bo mesto dobilo večnamensko dvorano z okoli 100 sedišči.
Z obnovo prireditvenega prostora v narodnem domu bodo kulturni ustvarjalci pridobili boljše pogoje in nove prostorske možnosti, s čimer bo narodni dom uresničil svojo prvotno poslanstvo služenja skupnosti in odprtosti najširšemu krogu občanov.
Kmalu 150 let od odprtja Narodnega doma
Narodne domove so na Slovenskem po češkem vzoru začeli postavljati v drugi polovici 19. stoletja, ko so vse bolj narodno prebujeni Slovenci začeli ustanavljati številna bralna, pevska, telovadna, igralska in druga društva, ki so potrebovala prostore za svoje delovanje in javne nastope.
Prvi slovenski narodni dom je leta 1873 začela graditi Narodna čitalnica iz Novega mesta, dom je vrata odprl leta 1875, gradnja pa je bila dokončana leta 1885, kar je 11 let pred izgradnjo narodnega doma v Ljubljani.
