V času, ko je bila kirurgija skoraj izključno moška domena, je Marija Masten orala ledino slovenske medicine. Več kot dve desetletji je delovala v novomeški bolnišnici, njen nekdanji dom na Lešnici pri Otočcu pa bo dobil novo, posebno poslanstvo.
Ko danes govorimo o pionirjih slovenske medicine, se pogosto spominjamo zdravnikov, ki so s svojim znanjem in predanostjo postavljali temelje sodobnega zdravstva. Med njimi je tudi ženska, katere ime morda ni tako široko poznano, čeprav je dosegla pomemben zgodovinski mejnik.
Marija Masten, znana tudi kot Marina Masten, je bila prva slovenska kirurginja. Svojo poklicno pot je začela v Ljubljani, največji del kariere pa posvetila bolnikom in razvoju zdravstva na Dolenjskem.
Prva Slovenka, ki je postala kirurginja
Rodila se je 20. aprila 1911 v Kranju, kjer je preživela mladost in končala gimnazijo. Medicino je začela študirati v Ljubljani, študij pa nadaljevala v avstrijskem Innsbrucku, kjer je leta 1936 diplomirala oziroma pridobila doktorat iz medicine.
Po vrnitvi v Slovenijo je sprva delala prostovoljno, nato pa se zaposlila na kirurškem oddelku ljubljanske bolnišnice.
Leta 1942 je opravila specialistični izpit iz kirurgije in se zapisala v zgodovino kot prva slovenska kirurginja.
Šlo je za pomemben dosežek v obdobju, ko so na kirurških oddelkih prevladovali moški, ženske pa so se na tem področju šele začele uveljavljati.
V Novo mesto prišla začasno, ostala več kot dve desetletji
Leta 1951 je prišla v novomeško splošno bolnišnico. Sprva naj bi tam delovala le začasno, kot pomoč kirurškemu oddelku, ki je potreboval dodatnega zdravnika. Toda njena začasna pomoč je prerasla v dolgoletno predanost novomeškemu zdravstvu.
Prvih osem let sta bila z zdravnikom Otonom Bajcem edina usposobljena kirurga na oddelku. V času, ko je primanjkovalo tako zdravstvenega osebja kot opreme, sta skrbela za bolnike, razvoj oddelka in izobraževanje novih sodelavcev.
Marija Masten se je posebej posvečala trebušni kirurgiji, ob zahtevnem vsakodnevnem delu pa je sodelovala tudi pri usposabljanju prihodnjih generacij zdravstvenih delavcev.
Na dolenjski bolničarski šoli je predavala anatomijo, bila pa je tudi mentorica številnim zdravnikom na stažu in specializaciji.
Ni se posvečala le kirurgiji
Njeno delo ni bilo omejeno na operacijsko dvorano.
Leta 1960 je prevzela vodenje novoustanovljenega oddelka za medicinsko rehabilitacijo v novomeški bolnišnici in tako prispevala tudi k razvoju tega področja zdravljenja.
Za požrtvovalno delo v zdravstvu je leta 1966 prejela red dela s srebrnim vencem, tri leta pozneje pa ji je bil podeljen naziv primarij.
Zaradi zdravstvenih težav je leta 1972 opustila kirurško delo, vendar je še nekaj let nadaljevala vodenje rehabilitacijskega oddelka.
Umrla je junija 1981 v Ljubljani, pokopana pa je v rodnem Kranju.
Njen nekdanji dom bo znova namenjen skrbi za ljudi
Marija Masten je za seboj pustila tudi posebno dediščino na Dolenjskem. Na Lešnici pri Otočcu je imela hišo, ki jo je podarila Mestni občini Novo mesto z željo, da bi služil javnemu dobremu.
V stavbi je pozneje dolga leta deloval vrtec Marjetica. Po njegovi preselitvi je objekt ostal prazen, zdaj pa se na tem mestu obeta novo poglavje.
Na zemljišču nekdanjega doma prve slovenske kirurginje namreč načrtujejo gradnjo hiše hospic, druge tovrstne ustanove v Sloveniji, ki bo namenjena ljudem v zadnjem obdobju življenja.
Dotrajano stavbo bodo porušili in zgradili nov objekt s prostori za deset stanovalcev.
Tako bo kraj, ki je bil nekoč dom ženske, predane zdravljenju in pomoči bolnikom, tudi v prihodnje namenjen skrbi za ljudi.
Marija Masten je s svojim delom pustila pomemben pečat v zgodovini slovenske medicine, njena zapuščina pa bo na Lešnici dobila novo življenje.
