Presenetljiva vsebina; kaj vse so odvrgli vanj?
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v letu 2023 ločeno zbranih 73,7 odstotka vseh komunalnih odpadkov.
To je nekoliko več kot leta 2022 (73,4 odstotka), a še vedno manj kot leta 2021, ko je bil delež najvišji – 74,2 odstotka. Leta 2020 je ta delež znašal 72,2 odstotka.
Čeprav gre za pozitiven trend, so letna nihanja opazna in kažejo na to, da praksa ločevanja še ni povsem utrjena.
Tu rezultati še slabši
Še bolj zgovorni pa so podatki o dejanski stopnji recikliranja komunalnih odpadkov. Ti povedo, koliko od teh odpadkov se po ločevanju resnično predela in vrne v ponovno uporabo.
Leta 2020 je to znašalo 59,2 odstotka, leta 2021 pa 60,7 odstotka, medtem ko se je leta 2022 predelalo in vrnilo v ponovno uporabo 62,4 odstotka odpadkov, v letu 2023 pa 59,6 odstotka.
Statistika tako jasno pokaže, da ločujemo sicer več, a ne vedno dovolj dobro, da bi to vodilo tudi v učinkovitejše recikliranje.
Konkretni primer iz Novega mesta, ki ga je na družbenih omrežjih predstavila Komunala Novo mesto, ponazarja, da kljub izboljšavam pri ločevanju odpadkov še vedno prihaja do napak.
Ko je komunala odprla zabojnik za steklo, je v njem našla plastiko, karton, pločevinke in papir.
To je še posebej žalostno, saj je zabojnik za steklo eden najbolj logičnih za ločevanje in bi moral biti brez težav razumljiv.
Disciplina
Takšno ravnanje otežuje proces recikliranja in povečuje stroške obdelave odpadkov za vse uporabnike.
Da bi ločevanje odpadkov postalo boljše, moramo sami prevzeti odgovornost z doslednim ločevanjem, saj ima vsak pravilno odloženi odpadek pomemben vpliv na naše okolje in že prej omenjene komunalne stroške.
