Občinski svetniki v Ribnici bodo na prihajajoči seji obravnavali posodobljeno evidenco javne kulturne infrastrukture v lasti občine.
Gradivo, ki ga bodo občinski svetniki občine Ribnica obravnavali na prihodnji seji, razkriva, katere kulturne objekte premore občina, kako se je skozi leta razvijala njena kulturna infrastruktura ter kakšne spremembe se obetajo pri urejanju zemljiškoknjižnega statusa posameznih zemljišč.
Dokument sta pripravila višji svetovalec za družbene dejavnosti Jurij Košir in župan Samo Pogorelc. Med drugim prinaša pregled občinskega kulturnega premoženja in sprememb, povezanih z novim Urban centrom Ribnica.
Od Miklove hiše do novega Urban centra
Ribnica svojo mrežo javne kulturne infrastrukture gradi že več desetletij. Prvi pomemben korak je občina naredila septembra 1996, ko je status javne kulturne infrastrukture podelila Knjižnici Miklova hiša, Gradu Ribnica in takratni dvorani v Ideal centru.
Leta 1998 se jim je pridružil še Rokodelski center Ribnica na območju Marofa. Najnovejša pridobitev pa je Urban center Ribnica, ki je vrata odprl januarja 2026 na območju nekdanjega Ideal centra. Gre za največji posamezni objekt na področju kulture v občinski lasti.
Zaradi novega centra tudi spremembe pri zemljiščih
Poleg pregleda kulturnih objektov bodo svetniki odločali tudi o spremembi evidence javne kulturne infrastrukture na območju Urban centra.
Po ureditvi okolice novega objekta so se namreč pojavile pobude za odkup manjših zemljišč ob njem. Geodetska uprava je zato junija 2026 izdala odločbo o parcelaciji nekdanje parcele številka 9/4, iz katere so nastale tri nove parcele.
Občinski svet bo tako odločal o predlogu, da se parcela 9/7 v evidenco javne kulturne infrastrukture vpiše kot zemljišče, namenjeno zunanjim javnim površinam Urban centra. Po drugi strani bi parceli 9/5 in 9/6 iz tega statusa izločili.
S tem bi bili izpolnjeni pogoji za njun izbris iz zemljiške knjige kot javnega dobra, kar bi občini omogočilo nadaljevanje postopkov prodaje zemljišč na podlagi že prejetih vlog za odkup sosednjih zemljišč.
Brez dodatnih finančnih posledic za občino
Predlagane spremembe so predvsem administrativne in geodetske narave. Njihov namen je uskladiti dejansko stanje nepremičnin z uradnimi evidencami ter zagotoviti ustrezno urejenost zemljiškoknjižnih zaznamb in podatkov, ki jih vodi tudi ministrstvo za kulturo.
Po navedbah v gradivu spremembe ne bodo imele finančnih posledic za občinski proračun.
