Mestna občina Murska Sobota za razvoj romske skupnosti namenja znatna sredstva, sodelovanje pa prinaša pozitivne rezultate.
Smrt občana po nasilnem napadu v Novem mestu je znova odprla vprašanje glede urejanja romske problematike in varnosti v skupnosti.
Dogodek je pokazal, da brez usklajenega dela institucij lokalne napetosti hitro prerastejo v širši družbeni problem.
Pri reševanju težav imajo ključno vlogo tudi občine, ki skupaj z državo in skupnostmi povežejo varnostne, socialne in infrastrukturne ukrepe.
Da celovit pristop deluje, dokazuje romsko naselje Pušča, pogosto navedeno kot primer dobre prakse vključevanja in urejenosti naselja.
V luči aktualnega dogajanja smo na Mestno občino Murska Sobota med drugim naslovili vprašanja o višini sredstev, ki jih občina namenja za programe, projekte in druge aktivnosti, povezane z romsko skupnostjo, o ključnih programih, ki jih občina izvaja, konkretnih rešitvah teh programov, o sodelovanju z romskimi predstavniki, izzivih pri vključevanju romske skupnosti, sodelovanju z drugimi institucijami, vlogi Romov v lokalnem okolju in morebitnih novih pobudah ali projektov.
Nadgradnja vodovoda sistema B, urejanje cest in komunalno urejanje novega stanovanjskega območja
Iz Mestne občine Murska Sobota so nam posredovali poročilo o položaju romske skupnosti v Mestni občini Murska Sobota.
Iz dokumenta je razvidno, da Mestna občina Murska Sobota izvaja vrsto ukrepov za izboljšanje položaja romske skupnosti.
V poročilu so zapisali, da so Romi v lokalno okolje dobro vključeni, številna društva pa aktivno sodelujejo pri projektih, dogodkih in medkulturnih programov.
Na področju infrastrukture je občina v zadnjih letih izvedla več večjih projektov. Za sočasno urejanje cest je občina v preteklih letih namenila 359 tisoč evrov, od tega je bilo 225 tisoč evrov sofinanciranih. Skoraj pol milijona evrov je znašala naložba v nadgradnjo vodovoda sistema B, ki je izboljšala oskrbo s pitno vodo in požarno varnost.
Mestna občina Murska Sobota v letu 2025 med drugim namenja 8191,07 evra za večnamenski prostor na Pušči, 11.836,07 evra za sočasno urejanje cest v naselju Pušča in 415.140,20 evra za komunalno urejanje novega stanovanjskega območja na Pušči - prva faza.
Kakovostno, varno in privlačno okolje
Občina v povprečju na leto namenja dobrih 30.000 evrov za denarno pomoč in dobrih 4000 evrov za programe javnih del.
Za otroško varstvo in izobraževanje občina namenja več kot 130.000 evrov letno, največ sredstev gre za Vrtec Romano. Na področju vzgoje pripravljajo tudi aktivnosti, ki jih izvaja center za socialno delo, še posebej srečanje s starši romskih otrok in udeležbo na slovesnostih.
V Hiši sobivanja in znanja deluje tudi Informacijska točka Pušča, v katero je vključenih 15 različnih organizacij in institucij. V letu 2023 je bil sprejet akcijski načrt za razvoj romske skupnosti v Mestni občini Murska Sobota.
»Cilj Mestne občine Murska Sobota je ustvariti kakovostno, varno in privlačno okolje za romsko skupnost, kjer bodo lahko enakopravno sodelovali v družbenem, gospodarskem in kulturnem življenju,« je zapisano v poročilu.
Varnostni sosvet v sodelovanju s policijo
Konec leta 2021 je bil ustanovljen varnostni sosvet med Policijsko upravo Murska Sobota in romsko skupnostjo v Pomurju kot projekt partnerskega sodelovanja.
Člani varnostnega sosveta aktivno sodelujejo pri delu posvetovalnega telesa, dajejo pobude in predloge za reševanje varnostnih problemov, izvajajo naloge, ki so jih prostovoljno sprejeli in delajo v korist splošne varnosti.
»Mestna občina Murska Sobota se zaveda dodane vrednosti, ki jo z romsko skupnostjo in romskim naseljem imamo v naši občini, zato se vsako leto poseben poudarek namenja medkulturnemu dialogu, različnim investicijam, dogodkom in aktivnostim, odvisno od potreb in sredstev, ki so za to na voljo, kar bomo z vso odgovornostjo počeli tudi v prihodnje,« so zapisali na občini.
Sodelovanje in dialog
Mestna občina Murska Sobota je v zadnjih letih zgradila trdno mrežo sodelovanja z romsko skupnostjo, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in vključevanju.
Na občini poudarjajo, da je razvoj romske skupnosti dokaz, da je mogoče trajnostno sožitje graditi z znanjem, dialogom in skupnim delom.
