Prihaja nov val izrazite poletne vročine, ki predstavlja izziv tudi za proizvodnjo električne energije. V Nuklearni elektrarni Krško so že med zadnjim vročinskim valom morali vključiti hladilne stolpe. Kaj se zgodil, če niti ti ne bi zadostovali?
Po napovedih Agencije Republike Slovenije za okolje nas ob koncu julija in v začetku avgusta čaka novo obdobje zelo vročega vremena. Od jugozahoda bo k nam dotekal vroč in razmeroma suh zrak, najvišje dnevne temperature naj bi se povzpele tudi do 38 stopinj Celzija.
Visoke temperature pa vplivajo tudi na delovanje Nuklearne elektrarne Krško, saj je ta pri obratovanju omejena z zahtevami glede segrevanja reke Save.
Junija obratovali s polno močjo
Nuklearna elektrarna Krško je tudi med junijskim vročinskim valom obratovala s polno močjo in ob tem, kot poudarjajo v elektrarni, spoštovala vse okoljske omejitve.
Savo uporabljajo za odvajanje odvečne toplote, ki je ni mogoče pretvoriti v električno energijo. Črpalke rečno vodo potiskajo skozi kondenzator, nato pa se segreta vrača v reko.
Pri tem veljajo jasne omejitve. Dnevna povprečna temperatura Save v točki popolnega premešanja, ki je v podslapju Hidroelektrarne Brežice, ne sme preseči 28 stopinj Celzija, povprečni dnevni prirast temperature zaradi delovanja elektrarne pa ne sme preseči treh stopinj.
Junija se je Sava zaradi delovanja nuklearke segrevala v povprečju za 2,4 stopinje Celzija, največ pa za tri stopinje, torej do zgornje dovoljene meje.
Ko postane prevroče, vključijo hladilne stolpe
Ob visokih temperaturah in nizkem pretoku Save se dovoljene meje dosežejo hitreje. Takrat v nuklearki postopoma vključujejo sistem hladilnih stolpov in s tem zmanjšujejo toplotno obremenitev reke.
To sicer nekoliko zmanjša moč elektrarne na pragu, med drugim zaradi večje lastne porabe električne energije.
V Neku poudarjajo, da omejitev iz okoljevarstvenega soglasja doslej niso nikoli presegli. Tudi po tretjem juliju so ohranili obratovanje s polno močjo in še naprej uporabljali hladilne stolpe.
Trenutna temperatura Save je sicer nižja kot med junijskim vročinskim valom, zaradi pomanjkanja padavin pa njen pretok ostaja nizek.
Kaj pa, če hladilni stolpi ne bi več zadostovali?
Prav ob napovedi novega vročinskega vala je zanimivo vprašanje, kaj bi se zgodilo ob še zahtevnejši kombinaciji zelo visoke temperature Save in nizkega pretoka.
V Neku pojasnjujejo, da bi na razpoložljivost elektrarne vplivale razmere, v katerih niti z uporabo hladilnih stolpov ne bi mogli več zagotavljati spoštovanja omejitev, povezanih s Savo. V takšnem primeru bi zmanjšali moč elektrarne oziroma reaktorja, če bi bilo potrebno, pa bi lahko prišlo tudi do zaustavitve.
V Neku zagotavljajo, da bodo tudi v prihodnje obratovanje prilagajali razmeram in spoštovali vse predpisane okoljske omejitve.
Junijska izkušnja po njihovih navedbah obenem kaže, da vročinski valovi vse močneje vplivajo ne le na kmetijstvo in ljudi, ampak tudi na infrastrukturo in proizvodnjo električne energije. S podobnimi izzivi se srečujejo tudi drugod po Evropi.
