Zdravniki in zaposleni Zdravstvenega doma Trebnje opozarjajo na pritiske s strani občin ustanoviteljic.
»Kako smo prišlo do sem?« se sprašujejo zdravniki in zaposleni Zdravstvenega doma Trebnje. Z zadnjim dnem junija je novica o odstopu direktorice ZD Trebnje Karmen Lukše in predsednice sveta zavoda Jane Zajc šokiral (zdravstveno) javnost.
Po treh letih dela na položaju je na seji sveta zavoda podala svoj odstop, kot razlog pa navedla, da zaradi nezaupanja v njeno delo tega ne more več kakovostno nadaljevati. Predsednica Jana Zajc je odstopila zaradi destruktivnega delovanja večine občinskih predstavnikov v svetu zavoda in v podporo direktorici.
»Doživljala sem osebna in strokovna ponižanja, očitke brez kakršnih koli utemeljitev, norčevanja ter nespoštovanje mene in mojih sodelavcev. Na sejah sveta zavoda sem bila pogosto izpostavljena neprimernemu odnosu, žaljivkam in celo grožnjam, predvsem s strani predstavnikov ustanoviteljev iz občin Trebnje in Mirna. Ustanovitelji so tudi naročili izredno revizijo, ki ni ugotovila nobenih večjih nepravilnosti ali neracionalnega trošenja sredstev. Na osnovi navedenega trdim, da so občine ustanoviteljice želele mojo zamenjavo, kljub odličnim rezultatom, ki smo jih dosegali. Kakšni interesi so jih vodili, se bo izkazalo v bližnji prihodnosti,« je pojasnila v pogovoru za Dolenjski list.
To nas privede do 9. julija, ko so zaposleni v Zdravstvenem domu Trebnje sklicali izredno novinarsko konferenco o odločitvah in ravnanju občin ustanoviteljic glede delovanja zavoda, zaradi katerih razmišljajo o kolektivnem odstopu. »Sklicali smo jo, da bi javnosti izrazili resno zaskrbljenost zaradi pritiskov lokalnih oblasti, ki ogrožajo neodvisnost in strokovnost našega dela. Kar posledično lahko vpliva na kakovost zdravtstvene oskrbe,« je uvodoma dejala strokovna vodja Marijana Šekli Grozina, dr. med.
»Posebej želimo izpostaviti nesprejemljive pritiske, s katerimi se je soočala naša direktorica ZD Karmen Lukše. Vsi pritiski, tako posredni kot neposredni, so izhajali iz poskusov občine, da pridejo do odločitve, ki bi morala temeljiti izključno na strokovnih merilih. Takšno ravnanje se nam zdi nesprejemljivo,« je pojasnila v imenu podpisnikov.
Opozorili so na izredno revizijo, ki je zajemala nadzor javnih naročil in plačnih razredov zdravnikov, izvedena pa na zahtevo občin. »Končno poročilo, opravljeno s strani revizijske hiše, določene s strani samih občin ustanoviteljic, je bilo izdano 13. junija in podaja le ugotovitve. In sicer slabosti tveganja in priporočila, ni pa bilo opredeljenih neposrednih kršitev poslovanja javnega zavoda s predpisi. Kljub temu so župani 1. julija izdali izjavo, v kateri so navajali, da bi sklicujoč se na to poročilo direktorico v vsakem primeru razrešili,« so razložili.
Sprašujejo se, zakaj je revizija obravnavala le plačne razrede zdravnikov in ne tudi drugih zaposlenih, kar po njihovih besedah vzbuja dvome o nepristranskosti in namenu revizije.
Ob tem spomnimo na odziv trebanjske županje Mateje Povhe: »Občina Trebnje, niti ostale občine ustanoviteljice Zdravstvenega doma (ZD) Trebnje, niso izvajale nikakršnega pritiska na vodstvo zavoda, temveč so v okviru svojih ustanoviteljskih pravic in pristojnosti zgolj zahtevale, da zavod deluje zakonito in v skladu s predpisi. Nasprotno pa je zavod v večih primerih ravnal nespoštljivo do zakonitih zahtev in pobud občin ustanoviteljic ter javnost in medije zavajal pri podajanju in izkrivljanju informacij glede številnih zadev.«
V odzivu je navedla naročeno notranjo revizijo o pravilnosti poslovanja javnega zavoda. Šlo je za pregled pravilnosti naročanja blaga, storitev in gradenj ter določanje plačnih razredov.
»Izredna revizija, zaključena v juniju, je ugotovila vrsto pomanjkljivosti in nepravilnosti, zaradi katerih bi morala direktorica sprejeti potrebne ukrepe za njihovo odpravo,« je odgovor Občine Trebnje kot ene od štirih ustanoviteljic javnega zavoda.
Več mesecev se vleče tudi zaposlitev medicinske sestre, ki je nujna za zagotavljanje dežurne službe.
»Za ohranitev delovanja le te je potrebno financiranje iz lastnih tekočih sredstev javnega zavoda. Od novembra 2024 nemoteno delovanje urgentne in dežurne službe zagotavljamo z rednimi zaposlenimi, ki so tako še dodatno močno obremenjeni in takega načina dela ne bodo dolgo zdržali.«
Tako so tudi na januarski seji zahtevali čimprejšnjo zaposlitev medicinske sestre, ki se je zavlekla do junija. Na junijski seji na dnevnem redu ni bilo načrtovanega sprejemanja sklepa – v njem zapisano, da se zaposlitev medicinske sestre omogoči s presežki zavoda –, na kar so župani dejali, da o tem vedo premalo oziroma imajo premalo podatkov. Pojasnili so jim, da bodo o tem odločali na julijski seji, ki je bila razpisana na isti dan novinarske konference.
Pri tem so podpisniki zdravniki opozorili na izjavo šentrupertskega župana Tomaža Ramovša, ki je dejal, da naj bi bil sklep sprejet že zdavnaj, čeprav je na dnevnem redu šele na današnji seji.
Podpora direktorici je velika. To je bilo na novinarski konferenci kot v javnosti zadnjih nekaj dni večkrat izpostavljeno. Ob tem navajajo tudi s strani občin ustanoviteljic zavrnjeno soglasje za redno delovno uspešnost direktorice, kjer je dosegala devet od deset kriterijev ministrstva za zdravje.
»Zdravniki, zobozdravniki in ostali zaposleni izražamo popolno podporo delovanju direktorice Karmen Lukše,« je poudarila strokovna vodja v imenu podpisnikov.
Pri tem pa sporočajo, da so zaposleni v ZD Trebnje kljub izzivom zavezani svojemu poslanstvu, ki temelji na strokovnosti, integriteti in služenju javnega interesa.
O novem direktorju ni slišanega nič, odstopili tudi preostali člani
Na novinarski konferenci je bila tudi Jana Zajc, dr. med., ki je odstopila s položaja predsednice sveta zavoda. »Sestanki Sveta zavoda so bili zelo oteženi. Ves čas smo se morali ukvarjati z zahtevami določenih članov Sveta in cela uprava se je morala ukvarjati z njihovimi, za naše pojme nesmiselnimi zahtevami,« je podala svoj vpogled v seje.
Razložila je, da je prejela številne pripombe na račun svojega dela. Zapisniki sej naj ne bi bili nikoli pravilno zapisano, pri čemer je dodala, da je bil januarski sprejet šele junija. In ko se sprejemajo sklepi, se to ne zgodi v njihovi podani obliki, temveč s prilagoditvami željam članov: »Ali pa se ne sprejmejo.«
Svoje je o sejah dodala tudi Šekli Grozina: »Seje so bile zelo zahtevne. Eden od takih pritiskov je tudi revizija, tako na direktorico kot na nas. Zakaj bi bila izvedena samo za plače zdravnikov? Menim, da je to dober izkaz pritiskov.«
O morebitni postavitvi vršilca dolžnosta ne vedo nič, so pa potrdili, da so odstopili še preostali člani Sveta zavoda.
»Od tega, da se je očital prihod in odhod v službo, do oklicevanja z Gestapom,« je le delček omaleževanja, ki naj bi ga bili deležni na sejah.
»Javno pozivamo lokalne oblasti naj nemudoma prenehajo z neposrednimi in posrednimi pritiski, ustrahovanjem ter zavlačevanjem odločitev, ki vplivajo na naše delovanje. Zahtevamo spoštovanje neodvisnosti Sveta zavoda, takojšnjo potrditev sklepa u uporabi presežka iz poslovnega leta 2024 ter imenovanje novih članov Sveta zavoda, ki ne bodo obremenjeni s konflikti interesov in bodo izpolnjevali zakonske pogoje.«
In kako vse to vpliva na delo v ZD Trebnje?
Svoj vpogled je ponudil Matic Mihevc, dr. družinske medicine. »Mladi zdravniki družinske medicine v ZD Trebnje si želimo delati v vzpodbudnem in razvojno naravnanem okolju. V času, ko zanimanje za specializacijo družinske medicine v Sloveniji ponovno narašča, smo ponosni, da je v našem ZD trenutno kar pet specializantov. Poleg tega sva dva zdravnika specializacijo zaključila lani, kmalu pa se nam pridružita še dva. Sočasno so tu še specializanti z drugih področjih. To kaže, da smo si za svoje delo izbrali okolje, kjer smo se počutili varne, sprejete in motivirane. Hvaležni smo vsem mentorjem, ki so nam predajali znanje, in direktorici Karmen Lukše, ki nam je stala ob strani.«
Dodal je, da večina mladih zdravnikov prihaja prav iz lokalnega okolja, kjer so odraščali, zdaj pa želijo s pridobljenim znanjem vračati skupnosti.
»Žal se je v zadnjem letu zaradi pomanjkanja sodelovanja med vodstvom zavoda in občinami ustanoviteljicami delovno okolje poslabša, razvoj Zdravstvenega doma pa je zastal. Potrebno je zagotoviti dodatne prostore za širitev ambulant za mlade zdravnike, vzpostaviti osnovno slikovno diagnostiko ter zagotoviti ustrezno kadrovsko podporo za timsko delo, zlasti v dežurni službi, kjer delo brez dodatne medicinske sestre ni varno,« je pojasnil.
»Verjamemo, da je v ZD Trebnje mogoče ohraniti kakovostno in dostopno primarno zdravstveno varstvo, a le če bomo pri tem slišani, razumljeni in podprti. To je iskren poziv k sodelovanju vsem pristojnim.«
Kako poteka delo v urgentni službi so po domače razložili: »Trenutno preko dneva na urgenci nimamo sestre. Če gre ekipa ven, je zdravnik v ambulanti sam.«
Vpogled v situacijo je ponudila tudi Elizabeta Žlajpah, dr. med. Spomnimo, da je prav ona lani prejela plaketo Občine Trebnje, kjerso pri občini v obrazložitev zapisali, da je to prejela »za prispevek k dvigu ravni medicinske oskrbe v občini, pri čemer je z zgledom pokazala, kako pomembno je vlagati v prihodnost medicine s skrbnim in odgovornim prenosom znanja na mlajše generacije zdravnikov.«
»V hišo, če se tako izrazim, sem prišla v osemdesetih letih, ko so se soočali z vdorom politike. Takrat je zapustilo veliko zdravnikov, danes smo žal lahko na istem. Zdravniki in mi lahko službo lahko dobimo praktično kjerkoli. Enako je za mlade, polne potenciala, znanja in želje. In na sejah sveta so bili v preteklosti ljudje, ki so se zavedali, da delamo za skupno dobro in gradimo prihodnost. Nihče ni bil tako destruktiven, danes pa so polni namigovanj, anonimnih prijav in obiskov kriminalistov zaradi medicinskih sester, ki naj bi jih domnevno zaposlili. Upam, da bo zmagal razum,« je pojasnila kot ena najbolj izkušenih posameznic v javnem zavodu.
O kriminalistih je strokovna vodja dodala, da so »decembra objavili razpise za štiri medicinske sestre.« Zaradi tega je bila podana anonimna prijava ter sprožena kriminalistična preiskava, ki ni ugotovila nobenih nepravilnosti. Medicinskih sester niso zaposlili.
Grožnje z odpovedjo zaradi pritiskov
»V podpis so vključeni zdravniki in zobozdravniki ter vodje služb. Grožnja je resna, saj drugače dopisa vam ne bi poslali. Pričakujemo, da se bodo stvari spremenile. Želimo le kvalitetno in strokovno delati. Naša naloga je, da se ukvarjamo z ljudmi, a moramo imeti za to ustrezne pogoje. Tudi psihiater potrebuje medicinsko sestro, kaj šele zdravnik v urgentni službi. To so reči na katere politika ne sme imeti vpliva,« menijo podpisniki.
Kot primer so izpostavili sistematizacijo delovnega mesta, ki je bila v domeni ustanovitelja zavoda. Z novim zakonom se bo to sicer spremenilo, da bo to v domeni direktorja zavoda, a težav je bilo več. V primeru ZD Trebnje s potrebo specialista biokemika, da vodi laboratorij, saj bi drugače potrebovali zunanje sodelavce. Omenijo, da je ta sistemizacija prav tako na redu seje v Šentrupertu.
Brez oskrbe bi ostalo več kot 17 tisoč pacientov na območju občin ustanoviteljic Trebnje, Šentrupert, Mirna in Mokronog-Trebelno.
»Poudarjam, da si tega nikakor ne želimo. Najti je treba pot, a za tak korak smo se odločili, ker nismo videli drugega načina, da opozorimo na situacijo,« so bili složni podpisniki, ki jih podpira tudi sindikat ZZZS.
»Kar se je zgodilo v našem zdravstvenem domu, se ni še nikjer v Sloveniji,« sporočajo iz Trebnjega.
Finančni presežki javnega zavoda naj bi bili mamljivi
Velika težava se pojavlja tudi pri govoru o financah. »Omenila bi finančni načrt za leto 2025. V neki obliki je bil sprejet februarja, a se je dan kasneje sprejemala Uredba o zdravstveni dejavnosti, zato na koncu ni bil sprejet.«
»Eden izmed očitkov direktorici je bil, da smo neupravičeno prejeli ekipo družinske pomoči, kjer so očitali finančno okoriščanje. Ta očitek se mi zdi naravnost smešen,« je omenila Šekli Grozina.
Kaj je v ozadju pritiskov? »To se sprašujemo vsi. Naš zavod zelo dobro posluje. Mi bi radi naredili prej omenjeni prizidek, ki bi olajšal prostorsko stisko. Za to imamo na voljo denar,« so pojasnili.
Podpisniki so oblastem jasno sporočilo, da zahtevajo konstruktivno nadaljevanje pogovorov in omogočeno delovanje strokovnega in kakovostnega dela. Da so razmere v javnem zavodu napete in spremenjene so opazili tudi pacienti, ki svojo skrb izražajo na družbenih omrežjih. Najverjetneje se bo ta skrb stopnjevala prav po novinarski konferenci.
»Samega roka odpovedi nismo zastavili, a delujemo v izrednih razmerah,« so zaključili.
