Stanko Kapun opozarja, da so podnebne spremembe največji izziv za pridelavo koruze, zato bodo za prehransko varnost nujni trajnostni ukrepi, odpornejše sorte in namakalni sistemi, podprti s Skupno kmetijsko politiko Evropske unije.
Gost tokratne oddaje AgriNextGen – Vključevanje nove generacije v trajnostno kmetijstvo na televiziji IDEA, je bil Stanko Kapun, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetijstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota.
Kot je dejal, da je Skupna kmetijska politika Evropske unije ključni okvir, ki usmerja razvoj kmetijstva v trajnostno smer.
Njeni cilji – stabilna preskrba s hrano, ohranjanje obdelovalnih površin in spodbujanje ekoloških praks – so za slovenske kmete še posebej pomembni, saj se vsakodnevno soočajo s podnebnimi spremembami in negotovostjo pri pridelavi.
Koruza kot nepogrešljiva kultura
Koruza ostaja ena izmed najpomembnejših poljščin v Sloveniji in širše v Evropi. Kot krmna in prehranska osnova za številne panoge zaenkrat nima primerljivih alternativ.
»Koruza je nepogrešljiva za krmo in prehransko varnost,« je povedal Kapun.
V preteklosti je uspevala tudi na peščenih tleh in bila manj zahtevna glede vlage. Danes pa se kmetje soočajo z nepredvidljivimi vremenskimi razmerami: zim skorajda ni več, snežna odeja, ki je bogatila tla z vodo, je izginila, suše pa se pojavljajo že pozimi in se nadaljujejo v poletne mesece.
»Podnebne spremembe se ne bodo nam prilagodile, ampak mi se moremo na njih prilagoditi,« je opozoril Kapun.
V zadnjih desetletjih so suše, vročinski valovi in pomanjkanje padavin postali stalnica. Kmetje zato vse težje načrtujejo setev, saj so pogoji iz leta v leto bolj nepredvidljivi.
Posebej problematična so lažja, peščena tla, ki slabo zadržujejo vlago. Kapun je dodal, da je za stabilne pridelke nujno vlagati v rodovitnost tal, bogatiti jih s humusom in uvajati konzervirajoče obdelave, ki zmanjšujejo izgubo vode.
Brez tega lahko na hektarju vsak mesec izhlapi tudi do 150 litrov vode.
Tehnološke in agrotehnične rešitve
Med ukrepi, ki jih kmetijska stroka že izvaja, so minimalna obdelava tal, uporaba zastirk, kolobar in dodajanje organske snovi. Pomemben napredek se dogaja tudi na področju sort koruze – novi hibridi so odpornejši na sušo in vremenske ekstreme, razlike med sortami pa so vse večje.
Vsako leto v Sloveniji potekajo Dnevi koruze, kjer kmetom predstavljajo najnovejše sorte in rezultate poskusov.
»Želimo, da kmetje sami vidijo razlike in se odločijo, katera sorta je primerna za njihova tla in razmere,« je pojasnil Kapun.
Namakanje kot strateška rešitev
Čeprav koruze trenutno ni mogoče v celoti nadomestiti, se v Sloveniji že uvajajo alternative, kot sta sirek in proso.
Ti rastlini porabita precej manj vode za enako količino suhe snovi in imata določene prehranske prednosti. A za zdaj je na voljo premalo sort, zrelostni razredi pa so večinoma prepozni za naše podnebje.
Po Kapunovih besedah je prihodnost kmetijstva v Pomurju neločljivo povezana z namakanjem. Reka Mura v času sušnih razmer še vedno zagotavlja dovolj vode, zato bi bilo smiselno izvesti večje namakalne sisteme, ki bi lahko rešili tudi do 15.000 hektarjev površin.
Vsako leto država izplača milijone evrov škod po suši. Če bi ta sredstva preusmerili v namakalne sisteme, bi imeli dolgoročne rešitve, je dejal Kapun.
Za prihodnost kmetijstva je nujno povezovanje vseh deležnikov: od stroke in raziskovalnih institucij do države in lokalnih skupnosti.
Brez pravočasnih ukrepov obstaja nevarnost, da bo del obdelovalnih površin propadel, posledično pa bo ogrožena tudi prehranska varnost.
»Ne gre le za težave kmetov, ampak gre za prehransko varnost vseh,« je sklenil Kapun.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
