Začela se je sezona gobarjenja, ki v slovenske gozdove privabi množice domačih in tujih nabiralcev. Medtem ko domačini tarnajo zaradi gneče, Avstrijci k nam prihajajo zaradi precej milejših pravil kot doma.
Jesenski deževni dnevi so poskrbeli, da so gozdovi polni gob, z njimi pa tudi gobarjev. Ob tem pa domačini pogosto opozarjajo na težave, ki jih prinese gobarska evforija.
Ob gozdnih poteh so parkirani avtomobili, marsikje pa ostajajo odvržene plastenke, pločevinke in vrečke.
Med množico gobarjev ni malo takih, ki v slovenske gozdove prihajajo iz sosednje Avstrije. Razlog je preprost - slovenska zakonodaja je glede nabiranja gob precej bolj sproščena kot avstrijska.
V Avstriji lahko lastnik gozda prepove nabiranje gob
V Avstriji je kar 82 odstotkov gozdov v zasebni lasti. Dostop vanje je sicer omogočen z zakonom o gozdarstvu iz leta 1975, vendar z vrsto omejitev.
Ena ključnih je možnost prepovedi. V primeru, da lastnik gozda nabiranje prepove z opozorilnimi tablami, je vsak nadaljnji poseg v naravo lahko obravnavan kot tatvina.
Kršenje teh pravil se ne konča le s slabo voljo lastnikov, ampak tudi z globo - ta lahko znaša od 150 do 730 evrov, v hujših primerih pa celo z zaporno kaznijo do enega tedna.
Dodatno zapletajo pravila še različni predpisi posameznih avstrijskih dežel, ki lahko določajo dodatne omejitve, zlasti v zavarovanih območjih, kot so narodni parki in biosferni rezervati.
Nadzor v Sloveniji manj strog
Na drugi strani meje so slovenski gozdovi za gobarje precej prijaznejši. Po zakonu o gozdovih je nabiranje gob dovoljeno v večini gozdov, omejitev pa je predvsem količinska - posameznik lahko nabere do dva kilograma gob na dan za lastne potrebe.
V praksi je nadzor pogosto manj strog kot v Avstriji, lastniki pa nimajo enake pravice, da bi v celoti prepovedali nabiranje na svoji zemlji, kot je to mogoče severno od Karavank.
Zaradi teh razlik številni Avstrijci vsako jesen prihajajo v Slovenijo, kjer se lahko brez strahu pred visokimi globami podajo v gozdove.
Poleg bolj sproščene zakonodaje jih privlači tudi bogastvo slovenskih gozdov.
V Sloveniji podobne prepovedi niso mogoče. Zakaj?
Kristjan Malačič, naravovarstveni nadzornik iz javnega zavoda Krajinski park Goričko, je za Sobotainfo pojasnil, da so prepovedi sicer različno urejene po deželah, v Sloveniji pa podoben način ni možen:
»Pri nas se to ne bi dalo urediti na tak način, še posebej ne v Prekmurju, saj so zemljišča majhna, parcele so velike po deset, 20 arov in bi bilo to nemogoče.«
Spomnimo, v zadnjih dneh smo na našem portalu že opozarjali, da lastnike gozdov na Goričkem, jezijo avtomobili, ki so parkirani vsepovsod. Domačini pa so jezni tudi zaradi odvrženih pločevink in plastenk.
