Evroposlanec Prebilič ob prvi obletnici mandata: »EU mora delati za vse, tudi za nas na obrobju.«

Prepoznaven po zmernem, a jasnem tonu in bogati terenski izkušnji po kar štirih županskih mandatih,  dr. Vladimir Prebilič v Bruslju in Strasbourgu opozarja na pomen regionalnega razvoja in kohezijske politike. Ob prvi obletnici njegovega mandata smo ga povabili h kratkemu pogovoru.

Dr. Prebilič, kako bi strnili svoje vtise ob prvem letu v evropskem parlamentu – kaj vas je najbolj presenetilo, in kaj najbolj motivira?

»Najbolj me je presenetila zapletenost postopkov – odločanje je počasno, veliko je iskanja kompromisov; ti so sicer v politiki nujni, a vendarle je treba postaviti meje, čez katere se ne gre. Trenutno vodstvo Evropske komisije prepogosto pristaja na slabe kompromise, tudi s skrajnimi skupinami. To je slabo, ne le za evropske institucije, ampak Evropsko unijo kot tako, za vse njene državljane.

Motivirajo me moji cilji in zaveze. To je – delo za ljudi, predvsem na obrobju. Ker tudi sam prihajam iz periferije, se dobro zavedam položaja in tudi tega, kako dragocena je evropska pomoč. Četudi ljudje to pogosto spregledajo, so bili številni projekti – od cest, kanalizacij, obnove šol, postavitve poslovnih con, nakupa opreme, obnavljanja kulturne in naravne dediščine – v lokalnem okolju mogoči prav zaradi kohezijskih sredstev EU. Motivira občutek, da lahko s tem vplivamo na življenja ljudi, še posebej tistih iz manjših okolij, ki jih velikokrat nihče ne sliši. EU mora delati za vse, tudi za nas na obrobju.«

Kot dolgoletni župan Kočevja ste poznani po konkretnih rezultatih na terenu. Kako se prehod iz lokalne v evropsko politiko odraža v vašem načinu dela?

»Tukaj rezultati niso takoj vidni, to je dejstvo. Dela se zelo na dolgi rok. A ohranjam enak pristop – poslušam lokalne skupnosti, podjetnike, župane, ljudi – zato da predlagam rešitve po principu »od spodaj navzgor«. Evropa mora biti orodje, ne oddaljen birokratski stroj. Tega se držim tudi kot evropski poslanec. In s tem pristopom želim Evropo približati ljudem.«

Slovenija lahko veliko izgubi

Eden vaših ključnih poudarkov je bila vedno skrb za enakomeren razvoj vseh regij. Kako v Evropskem parlamentu zastopate interese slovenskih obrobnih in manj razvitih območij?

»Tako na nacionalni kot evropski ravni sem zagovornik decentralizacije in skladnega regionalnega razvoja. Zato sem tudi član parlamentarnega odbora za regionalni razvoj (REGI), kjer sem koordinator naše politične skupine.

V prvem letu sem imel dve ključni prioriteti. Začel sem s poenostavitvijo postopkov za pridobivanje kohezijskih sredstev – da bi to teh lažje dostopale tudi manjše regije in občine, ki nimajo tako močnega kadrovskega aparata.

Ker pa je vmes EU zašla na nevarno pot brezglavega oboroževanja, sem se moral boriti tudi za ohranitev sredstev za kohezijo. In ta bitka še ni končana. Tudi v predstavljenem novem finančnem okviru (2028–34) so predvideni krepki rezi v sredstva za kohezijo. Slovenija lahko tukaj veliko izgubi.

Naj bom povsem jasen – če je v preteklosti Kohezija predstavljala okoli 30 odstotkov vseh sredstev v proračunu, bi jih po trenutnem predlogu proračuna zgolj 12 odstotkov. To pomeni več kot 50 odstotkov znižanje sredstev, kar pomeni, da manj razvite regije plačujejo varnost in razvoj že tako bolj razvitih. To je povsem napačna strategija EU, ki je utemeljena na solidarnosti in enakopravnemu in enakomernemu razvoju. 

Zato sem toliko bolj presenečen nad oceno slovenske vlade, da so predstavljena izhodišča 'ustrezna podlaga za pogajanja' ter da je obseg sredstev, ki je namenjen tako koheziji kot kmetijski politiki, za Slovenijo nekaj, s čimer smo lahko v tem trenutku zadovoljni. S to oceno se nikakor ne morem strinjati, saj bo ponovno izgubljala vzhodna kohezijska regija oziroma Severo-vzhodna Slovenija.«

Precej birokratskih ovir

Kaj menite, da so največji izzivi trenutne kohezijske politike EU – in kakšna bi morala biti vizija po letu 2027?

»Trenutno se spopadamo s precej birokratskimi ovirami – preveč pravil in zamudnih postopkov, ki vodijo v slabše črpanje sredstev. Kohezijska politika mora biti bolj fleksibilna in usmerjena v konkretne učinke na terenu, ne zgolj v papirje in statistiko. O njej morajo odločati tudi občine, ki so vedno znova izpuščene tako iz postopka načrtovanja kohezijskih sredstev kot tudi nato iz samega procesa realizacije teh sredstev.

Največji izziv v prihodnje je gotovo napovedano krčenje sredstev oz. celo združevanje s sredstvi za kmetijstvo. To lahko vodi v spopad za sredstva ali za kohezijo ali za kmetijstvo, zlasti, ker se tudi sredstva za kmetijstvo pomembno zmanjšujejo. Na to ne smemo pristati. Bo pa težko ta sredstva braniti, če jih – kot so dodeljena sedaj – ne bomo uspešno črpali.«

Slovenija na repu po črpanju sredstev

Kako uspešna pa je Slovenija pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev? Kje še vedno izgubljamo priložnosti – in kaj lahko pri tem storite vi kot evropski poslanec?

»Slovenija je žal na repu EU po črpanju teh sredstev. Gre torej za velik neizkoriščen potencial. Premalo smo strateški, pa tudi premalo operativni, predvsem na ravni države. Ko se namreč pogovarjam z župani, imajo pogosto že vse pripravljeno za projekte, pa čakajo še odobritev »iz Ljubljane«, kar celotne procese zavleče. Zakaj je tako, ne vem. Je pa to vprašanje za Vlado RS in pristojnega ministra.

Moj prispevek je predvsem v tem, da povežem lokalne akterje z evropskimi viri in da opozarjam na ovire, ki jih je treba odpraviti. Trudim se v smeri, da bi lahko lokalne skupnosti sredstva pridobivale neposredno, torej ne preko države kot posrednika. 

Prav tako vztrajam pri vključevanju lokalnih skupnosti v proces načrtovanja kohezijskih sredstev – prav občine najbolj vedo, kaj ljudje v nekem okolju potrebujejo in so tiste, ki bodo na koncu realizirale te projekte. 

V bistvu bi se Vlada RS morala zavedati enega preprostega dejstva: država bo točno toliko uspešna, kot bodo uspešne občine. Te pa vlada vedno znova vidi kot tekmece in žal tudi oviro v razvoju Slovenije.«

Z gospodarstveniki identificirali izzive

Kako si kot član medskupine za mala in srednja podjetja (MSP) prizadevate za boljše pogoje poslovanja MSP v Sloveniji? S katerimi ukrepi bi jim pomagali?

»Pred začetkom dela sem se pogovoril s predstavniki gospodarstva, s katerimi smo identificirali štiri ključne izzive MSP, to so: zapleteno regulativno okolje, ki jim otežuje poslovanje; potreba po več sredstvih za raziskave in razvoj, s katerimi MSP največkrat ne razpolagajo v zadostnem obsegu; nizka stopnja podjetniškega opismenjevanja mladih in pomanjkanje mehanizmov za spodbujanje vlaganj v MSP.

Prizadevam si predvsem za zmanjšanje birokratskega bremena in poenostavitev administrativnih postopkov, saj je za manjša podjetja birokracija veliko večja ovira kot za velika podjetja, ki imajo na tem področju več kadrovske podpore. Potem za več sredstev, saj si MSP večinoma ne morejo privoščiti lastnih raziskovalnih oddelkov; pri tem bi se lahko MSP povezala z visokošolskimi ustanovami, ki bi jim nudile pomoč. 

Predlagam tudi več vsebin za podjetniško opismenjevanje in spodbujanje podjetništva med mladimi ter ustvarjanje pogojev, ki jih bodo opogumili za prve korake v podjetniško pot. Kot dodaten ukrep pa smo predlagali garancijsko shemo EU za spodbujanje vlaganj v MSP iz depozitov – tako bi spodbudila razvoj MSP ter večjo dodano vrednost depozitov za vlagatelje.

MSP so hrbtenica evropskega in slovenskega gospodarstva – če zanje ustvarimo spodbudno okolje, bo to občutila celotna skupnost.«

Možnosti ne znamo vedno izkoristiti

Se vam zdi, da ima Slovenija kot majhna država dovolj vpliva v evropskih institucijah? Kako lahko ta vpliv še okrepimo?

»Imamo možnosti, a jih ne znamo vedno izkoristiti ali pa nimamo dovolj poguma. Ne razumem nenehnega tarnanja, da manjše države ne morejo sooblikovati prihodnosti EU ali pa nimajo vzvodov za doseganje lastnih strateških ciljev. 

V bistvu gre za vprašanje kakovostnih predlogov in trdo delo predstavitve teh. Velikost države članice ni ovira, omejitve so samo v naših glavah. 

Zato je pri tem ključno povezovanje poleg že omenjene strokovnosti. Če imamo jasna stališča in verodostojne predstavnike, ki znajo pametno iskati zaveznike, se naš glas sliši – tudi pri največjih odločitvah. Sam se povezujem s predstavniki različnih držav, tudi izven svoje politične skupine, z namenom doseganja skupnih ciljev. 

S slovaško kolegico sva tako n primer povezala več kot 150 predstavnikov lokalnih skupnosti z vse Evrope, s katerimi skupno iščemo rešitve za evropske regije. Ne smemo dopustiti, da bremena kriz nosijo oz. nosimo najšibkejši.«

Pred vami so parlamentarne počitnice, kako jih boste preživeli?

»Dva tedna si bom privoščil 'totalni odklop' in počitnice z družino, saj smo med letom malo časa skupaj. Potovali bomo po baltskih državah in imeli kakovosten čas zase. Potem pa me čaka delovno poletje, saj je treba pripraviti veliko vsebin za delovno zelo aktivno jesen tako v Evropskem parlamentu kot na domačem političnem parketu.«

Vsebino omogoča Evropski parlament - skupina Zeleni / ESZ.