Kočevje, največja občina v Sloveniji po površini, je po letošnjih državnozborskih volitvah ostalo brez svojega poslanca. Zakaj?
Medtem ko so volivci v kočevskem volilnem okraju glasovali, kot so, se je na koncu pokazalo, da noben kandidat s tega območja ne bo sedel v državnem zboru.
Na drugi strani pa precej manjša sosednja občina Ribnica v novem sklicu parlamenta dobiva kar tri poslance. Kako je to mogoče?
Kako sploh »nastanejo« poslanci?
Slovenija ima proporcionalni volilni sistem, kar pomeni, da volivci ne izvolijo neposredno posameznega kandidata iz svojega kraja, ampak glasujejo za listo stranke.
Država je razdeljena na osem volilnih enot, vsaka od njih pa še na enajst volilnih okrajev. Kočevje in Ribnica spadata v volilno enoto Ljubljana Bežigrad.
Ključno pa je naslednje: poslanci niso izvoljeni na ravni posameznega okraja, ampak na ravni celotne volilne enote.
Stranke glede na skupni rezultat v volilni enoti dobijo določeno število mandatov, nato pa jih zasedejo kandidati z najboljšim rezultatom - ne glede na to, iz katerega okraja prihajajo.
To pomeni, da lahko nekdo v svojem okraju zmaga, pa kljub temu ne postane poslanec. In obratno - kandidat, ki drugje doseže boljši rezultat v okviru liste, lahko »prehiti« lokalnega favorita.
Zakaj je Kočevje ostalo brez?
Čeprav so volivci v Kočevju glasove oddali, noben kandidat iz tega območja ni dosegel dovolj visokega rezultata znotraj svoje liste, da bi prišel med izvoljene.
Odločilni so bili rezultati drugih kandidatov znotraj iste volilne enote, predvsem iz bolj številčnih in politično močnejših okolij, kot je Ljubljana.
To ni prvič, da večje območje ostane brez neposrednega predstavnika, je pa to za Kočevje, glede na njegovo velikost in specifičnost, precej opazen razplet.
Kočevje sicer ni brez politične zgodovine na državni ravni.
V prejšnjem mandatu je bil poslanec iz tega okolja Predrag Baković (SD), ki je v parlamentu zastopal tudi interese širše kočevsko-ribniške regije.
V preteklosti je imelo Kočevje svoje predstavnike tudi v drugih mandatih, vendar praviloma ne več hkrati. Nikoli ni veljalo za izrazito »poslansko močno« območje, a popolna odsotnost poslanca je vseeno precej redka.
Ribnica: trikrat več, pa pol manjša
Še bolj zanimiv pa je pogled čez mejo občine.
Ribnica, ki je bistveno manjša od Kočevja, bo imela v novem sklicu kar tri poslance: Barbara Levstik Šega (Demokrati), Vinko Levstek (SDS) in Janez Cigler Kralj (NSi, SLS in Fokus).
Ribniški župan Samo Pogorelc je ob tem zapisal:
»Kot kaže bo Ribnica imela kar tri poslance v naslednjem sklicu Državnega zbora. Iskrene čestitke Barbara Levstik Šega, Vinko Levstek, Janez Cigler Kralj! Tako si Ribnica in tudi ostale občine v tem okraju lahko obetamo boljše slišanosti države pri reševanju izzivov.«
Razplet znova potrjuje, da velikost občine sama po sebi ne pomeni tudi večjega političnega vpliva.
Kaj to pomeni za regijo?
Dejstvo, da Kočevje nima svojega poslanca, odpira tudi vprašanje zastopanosti regije v državnem zboru.
Čeprav poslanci formalno zastopajo vse državljane, v praksi pogosto izpostavljajo teme iz okolja, od koder prihajajo. Manj neposrednih predstavnikov lahko pomeni tudi manj neposrednega zagovorništva lokalnih projektov. Po drugi strani pa bo zanimivo spremljati, ali bodo poslanci iz širše regije - tudi iz Ribnice - prevzeli to vlogo.
