Novo mesto je v desetletju pridobilo več kot dva tisoč prebivalcev, Črnomelj pa jih je imel na začetku letošnjega leta 237 manj.
Dolenjske in belokranjske občine imajo različne demografske zgodbe. Nekatere so v zadnjem desetletju opazno povečale število prebivalcev, druge so jih izgubile. V Semiču je bilo denimo število ob obeh primerjanih datumih povsem enako.
Pregledali smo podatke Statističnega urada Republike Slovenije za 1. januar 2016 in 1. januar 2026. Primerjava zajema celotne občine, ne samo občinskih središč.
Najhitreje po prebivalstvu rasla Mirna
Med 15 primerjanimi občinami se je število prebivalcev najbolj povečalo na Mirni. Z 2515 se je povzpelo na 2895, kar pomeni 380 prebivalcev oziroma 15,1 odstotka več.
Sledi Občina Trebnje, ki je pridobila 1501 prebivalca in desetletje končala s 13.855 prebivalci. To je 12,1 odstotka več kot na začetku leta 2016.
Rast je dosegla tudi Občina Mirna Peč, kjer se je število povečalo z 2911 na 3238 oziroma za 11,2 odstotka.
Novo mesto pridobilo največ prebivalcev
Po absolutnem povečanju sicer izstopa Mestna občina Novo mesto. Na začetku leta 2016 je imela 36.503 prebivalce, na začetku letošnjega leta pa 38.678. Razlika znaša 2175 prebivalcev oziroma šest odstotkov.
Kako so se spreminjale druge primerjane občine?
Selitve lahko odločijo, ali občina raste
Desetletna primerjava pokaže dolgoročno spremembo, podatki za posamezno leto pa razkrijejo, kaj se dogaja v ozadju. Na število prebivalcev namreč vplivajo tako rojstva in smrti kot priseljevanje in odseljevanje.
Občina lahko pridobiva prebivalce tudi takrat, ko v njej več ljudi umre, kot se jih rodi.
Trebnje je imelo leta 2025 naravni prirast le dve osebi, skupni prirast pa 162 oseb. To pomeni, da je bilo rojstev le za dve več kot smrti, medtem ko je bilo priseljenih za 160 več kot odseljenih.
Skoraj celotno povečanje števila prebivalcev v tem letu je torej izhajalo iz selitev.
Podobno je bilo na Mirni. Naravni prirast je znašal 11 oseb, selitveni pa 61, kar je skupaj pomenilo povečanje za 72 prebivalcev. Tudi tam je k rasti precej več prispevalo priseljevanje kot razlika med rojstvi in smrtmi.
Več rojstev kot smrti še ne zagotavlja rasti
Drugačno sliko kaže Novo mesto. Leta 2025 je bilo rojstev za 21 več kot smrti, vendar je občina zaradi selitev izgubila 23 prebivalcev: toliko več ljudi se je odselilo, kot se jih je priselilo.
Skupni prirast je bil zato kljub pozitivnemu naravnemu prirastu negativen in je znašal −2.
V Črnomlju je bil istega leta naravni prirast −43, skupni pa −44. Število umrlih je torej preseglo število živorojenih za 43, pri selitvah pa je bilo odseljenih za eno osebo več kot priseljenih.
K zmanjšanju števila prebivalcev je v tem letu skoraj v celoti prispeval negativni naravni prirast.
Primera pokažeta, zakaj je treba skupno spremembo pogledati podrobneje. V Novem mestu je pozitivni naravni prirast izničil negativni selitveni prirast, v Črnomlju pa sta bila negativna oba.
Selitve niso samo prihodi iz tujine
Naravni prirast je razlika med številom živorojenih in umrlih, selitveni pa med priseljenimi in odseljenimi. Pri slednjem so upoštevane tako selitve med slovenskimi občinami kot selitve med Slovenijo in tujino.
Pozitivni selitveni prirast zato sam po sebi ne pove, od kod prihajajo novi prebivalci.
Prav tako iz njega ni mogoče sklepati, koliko je med njimi mladih družin, zaposlenih ali starejših.
