Županski kandidati odgovarjajo.
V nedeljo, 6. oktobra, se bodo občani in občanke največje občine v Sloveniji zopet podali na volišča. Vladimir Prebilič, ki je kočevsko občino vodil kar 14 let, se je namreč ob izvoljeni funkciji poslanca v evropskem parlamentu sredi julija poslovil od županskega stolčka.
Takrat je vodenje občine s polnimi pooblastili prevzel podžupan Gregor Košir, ki je, poleg Vesne Lisac, Alenke Jelenovič in Roberta Tomazina, tudi kandidat za župana občine Kočevje.
Z županskimi kandidati smo se pogovarjali tudi mi. Vsem smo zastavili enaka vprašanja, s katerimi je vsak kandidat orisal svojo vizijo občine za naslednji (vsaj) dve leti.
Kateri so po vašem mnenju trije glavni problemi občine Kočevje in kakšne so njihove rešitve?
Gregor Košir
Gregor Košir, po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist ima že kar nekaj izkušenj na državnem in evropskem političnem parketu. Njegova politična pot sega že v leto 2010, ko je začel opravljati delo svetovalca poslanske skupine v državnem zboru, štiri leta kasneje pa se je za nekaj let preselil v Bruselj kot asistent slovenskemu poslancu Francu Bogoviču v Evropskem parlamentu. Leta 2018 se je vrnil v Slovenijo ter se pridružil listi Vladimirja Prebiliča - Moja Kočevska ter po volitvah nastopil mandat podžupana. Sredi julija je z odhodom tedanjega župana Vladimirja Prebiliča s polnimi pooblastili prevzel vodenje občine.
»Dajmo raje govoriti o izzivih, saj je vsaka težava tudi rešljiva. Želimo si bistveno boljše integracije Romov v družbo in zadnja dva meseca smo pokazali celotni Sloveniji, da bomo stvari tokrat reševali odločno in da ne bomo odnehali s pritiski na državne organe pri iskanju rešitev. Želim si več novih stanovanj za trg, za mlade zaposlene (ne socialnih stanovanj, saj to pelje v zgodbo Kočevske rezidence) in parcel za gradnjo stanovanjskih hiš. Želimo si podjetij z visokotehnološkimi rešitvami, saj danes v Kočevju končno manjka delavcev, imamo zaposlitve, sedaj si želimo še več ustvarjene dodane vrednosti podjetij, saj s tem pridejo tudi višje plače.
Pri nekaterih predlogih rešitev je največkrat problem, ker nekateri zelo slabo poznajo dejanska pooblastila organov. Mestno redarstvo ni policija, in tudi z desetinami redarjev (ki jih mimogrede zelo zelo težko pridobivamo, saj jim je država uredila zgolj minimalne plače) ne moremo nadomeščati policijskega dela in pregona kriminalitete. Prav tako je na državi, da ustrezno omeji izplačila socialnih transferjev, kjer bo možna tudi izvršba za kazni in kršitve. Lokalna skupnost mora podpirati aktivnosti policije, jih razbremenjevati z asistenco, kjer je to možno, na primer v obliki skupnih patrulj, z videonadzorom, krepitvijo varovanja javnih površin in podobno ... Potrebne so dopolnitve kazenske zakonodaje pa tudi socialne zakonodaje. S tem in omejitvijo kriminalitete bodo tudi programi predšolske vzgoje (romski otroci v vrtcih) in programi za dokončanje osnovnega šolanja bolj učinkoviti, ter seveda v naslednjem koraku zaposlitve Romov, lahko tudi preko socialnega podjetništva. Naslednjih pet let bo ključnih za državo pri tem, ali bo Jugovzhodna Slovenija na tem področju storila korak naprej ali pa bo sledil vsesplošen ljudski upor.
Tečejo tudi pogovori z investitorji za gradnjo stanovanj na dveh lokacijah v Kočevju, kjer je to možno takoj. V naslednjem koraku pa moramo preko občinskega prostorskega načrta zagotoviti še nove lokacije v mestu ali na obrobju. Hkrati bi si želeli do leta 2026 zagotoviti vsaj še 15 parcel za individualno gradnjo, 10 jih je že zdaj v pripravi. Poteka tudi širitev industrijske cone (dodatnih 28 hektarjev), kamor lahko umestimo še nova podjetja, katerih proizvodnja temelji na visokih tehnologijah. To bi pomenilo še več sodelovanja s šolami in izobraževalnimi programi. To lahko prinese več opravljanja praks in pripravništev v podjetjih, pa štipendijske sheme, študentsko delo in usmerjeno izobraževanje. Boj za kvalitetne kadre pa prinaša tudi višje plače.«
Alenka Jelenovič
Alenka Jelenovič, podpredsednica stranke SNS, je v politiko vpeta že 25 let in nič preseneča, ko pove, da je v politiko celo malce zaljubljena. Alenka, večini ljudem poznana kot dolgoletna medicinska sestra, pravi, da je čas za spremembe. Zato se je ponovno odločila za kandidaturo za županjo občine Kočevje.
»Prvi problem je zagotovo romsko vprašanje, ki že desetletja predstavlja grožnjo poštenim občanom in je eskaliralo v zadnjih 15 letih, ko so se urejala romska naselja in tako so se vzpostavili pogoji za dodatna naseljevanja Romov iz novomeškega in črnomaljskega bazena v Kočevje. Kot drugo bi izpostavila prometni režim v centru mesta, ki so ga vzpostavili z debelim trošenjem proračunskega denarja in predstavlja popoln kolaps normalnega življenja prebivalcev Kočevja. Kočevje ni nekakšno veliko mesto, ki bi se dušilo od prometa, zato to res ni potrebno. In kot tretje, Komunala in Hydrovod nebrzdano dvigujejo cene svojih storitev, občina pa jih k temu celo spodbuja, namesto da bi več proračunskega denarja namenila subvencijam položnic.
Rešitve teh problemov so povsem jasne. Zaustavitev vseh denarnih transferjev občine v romsko okolje, dokler ne bo znana normalizacija pri vedenju in ravnanju Romov, takojšna vzpostavitev normalnega dvosmernega prometa skozi središče mesta, ukinitev plačljivega parkiranja in odstranitev naprav za nadzor hitrosti. Glede nebrzdanega dvigovanja cen pa bi bila potrebna evalvacija učinkov vseh zavodov, društev, prijateljskih d. o. o in ukinitev njihovega financiranja ter usmeritev prihranjenega proračunskega denarja v subvencije položnic, ki jih občani plačujejo za storitve, katerih izvajanje zagotavlja občina.«
Vesna Lisac
Vesna Lisac pravi, da že celo življenje živi in dela v Kočevju. Diplomirana ekonomistka že 25 let dela kot računovodja v zelo uspešnem kočevskem podjetju. V stranko Socialni demokrati je vstopila že kot mlado dekle in z njo rasla, se razvijala kot oseba in politik že 30 let. »Lahko se tudi pohvalim, da imam najdaljši mandat svetnice občine Kočevje, saj ji ljudje svoj glas zaupajo že 22 let,« še pove ljubiteljska vrtnarka, ki novo energijo za vsakodnevne izzive najde na sprehodih po kočevskih gozdovih.
»Največji problem je varnost in romska problematika, velik problem je pa tudi, da mladi odhajajo in le redki se vrnejo nazaj, kar je dolgoročno lahko velik problem. Trenutno se kaže tudi nezadovoljstvo prebivalcev Trate in glede tega bo treba opraviti določene pogovore.
Problem glede romske problematike je nastajal desetletja, zato dejansko drži, da ni rešitev, ki bi te težave odpravile čez noč. Pa vseeno menim, da bi država lahko veliko uredila, če bi ukinila nedotakljivost socialnih prejemkov, kar bi zagotovo močno vplivalo na manjšo kriminaliteto med populacijo, ki prejema te transferje, prav tako večje kazni tudi za tatvine male vrednosti, ki se ponavljajo. Občina Kočevje lahko pomaga le tako, da širi pokritost objektov s kamerami, da zagotovi osvetlitev na temnih in problematičnih delih mesta, da poveča ekipo mestnega redarstva, ki mora delati tudi ponoči in med vikendi in da se vrši konstanten pritisk na vsa pristojna ministrstva ter vlado. Na občini imamo Komisijo za spremljanje romske problematike, ki mora nujno bolj aktivno delovati. Najpomembnejše pa je, da tudi, ko se zadeve umirijo, da se vedno na enak način spremljajo zadeve, saj to ni problem, ki bi bil dokončno rešen oziroma bi izginil.
Mlade je treba zadržati v mestu, poleg varnosti in delovnih mest jim je treba nuditi tudi prostor za življenje. Izgradnja neprofitnih stanovanj, ki nam zelo manjka, bi bil nujen projekt pred vsemi ostalimi in ustanovitev občinskega stanovanjskega sklada bi bil pravi korak k zagotovitvi večjega števila javnih najemniških stanovanj v Kočevju.
Ko sem dala soglasje za kandidaturo, sem se zavedala, da bo treba občino voditi z veliko občutka in dogovarjanja z ostalimi strankami in člani v občinskem svetu, kar pa menim, da ne bo problem, saj vsi delamo za razvoj mesta in dobrobit občanov. Proračun je sprejet za dve leti in veliko projektov je v teku, kar je treba peljati naprej. Vseeno pa se zavedam, da je, četudi majhen, del sredstev možno tudi prerazporediti in tu vidim možnost za pomoč okoliškim in še posebej, bolj oddaljenim vasem. Tam prebivalci dejansko veliko naredijo sami in so veseli že vsake najmanjše pomoči občine. Zagotovo bom dala veliko večji poudarek na sodelovanju z vaškimi skupnostmi in reševanju njihovih potreb.
Prav tako bo treba preveriti, kakšno je stanje glede nezadovoljstva občanov na Trati in poskušati zadeve urediti na način, ki bo najboljši za vse. Zagotovo je trdno dejstvo, da ta industrijska cona ni primerna za hrupne dejavnosti.«
Robert Tomazin
Robert Tomazin zase pravi, da je že od nekdaj ponosen Kočevec in si ne zna predstavljati življenja kjerkoli drugje. Ljubitelj gozda, hribov in gora, pa tudi kinolog in privrženec zgodovinskih romanov si kot poseben življenjski dosežek šteje že ničkolikokrat osvojeni Triglav, več kot omembe vredna pa je tudi njegova že več kot 40-letna pot krvodajalstva. Verjame namreč, da je pomagati sočloveku pomembno vodilo v življenju.
»Mislim, da se vsi strinjamo, da je na prvem mestu zagotovo romska problematika, potem pa bi jaz izpostavil še zadolženost občine in odhajanje mladih, torej kompleksen problem bega možganov iz Kočevja. Kočevje se stara.
Pri romski problematiki je najprej treba doseči konsenz med vsemi deležniki in to vpeti v Nacionalni program za Rome, ki velja od leta 2021 do 2030 in zajema devet poglavij, pozabili (verjetno namenoma) pa so na poglavje za preventivno preprečevanje kriminalitete. Dokler vsi deležniki ne prepoznajo, da je to dejansko problem, ne samo Kočevja, ampak celotne države, pa se bo ustanovljena komisija za romsko problematiko (spet) prelagala z ministrstva na ministrstvo. Treba bi bilo tudi reorganizirati redarsko službo, jo kadrovsko okrepiti na način pogodbene rezerve - kot je to pri vojski, policiji, s čimer bi pomagali vzpostaviti javni red in mir ter varnost premoženja. Dokler imamo mi paralizirano občinsko oblast, ki zgolj in samo leporeči v medijih, na operativnem nivoju pa naredi bore malo, bomo za vse probleme, ki se bodo zgodili v Kočevju, krivili samo državo.
Glede zadolženosti občine … Že res, da se je v preteklih letih veliko zgradilo in z nasmehi rezalo trakove ob zaključenih investicijah, a bo treba dolgove odplačati. Tako nas bodo le obresti za najete kredite v letu 2024 stale 636.232,80 evra. Gre za deset luksuznih avtomobilov, ki jih je občina Kočevje kupila za potrebe nekdanjega župana. Za ta denar bi brez težav uredili Kulturni dom v Predgradu, obljubljeno telovadnico v Kočevski Reki, glavnino sanacije stare knjižnice v Kočevju, ki iz dneva v dan postaja vedno večja nevarnost in mestna sramota. Da ne pišem, koliko lokalnih cest in mestnih ulic je prepotrebnih sanacije. Novi župan se bo moral tako hitro seznaniti z likvidnostjo občine in realnostjo izvedbe sprejetega proračuna za leto 2024.
Kar pa se tiče odhajanja mladih … Gospod Prebilič, sedaj že nekdanji župan, je imel celo fotografiranje z najboljšimi učenci in dijaki kočevskih osnovnih in srednjih šol, ko pa so se ti vpisali na fakultete, se je za njimi izgubila vsaka sled. Takšne mladostnike bi morali spremljati, z njimi ohranjati stike in jim že utirati karierno pot v lokalnem okolju, s čimer bi ostali v Kočevju. Ta naloga bi bila primerna denimo za Razvojni center - spremljali bi visokokvalitetne kadre in jim iskali izzive in priložnosti v lokalnem okolju, kot denimo velike kadrovske agencije.«
